Novica

V najlepšem mesecu več nagrad za lepo besedo, med njimi Orange

24.04.2012

Aprila o nagradah nismo posebej poročali, saj je bila bera precej skromna, med prejemniki pa tudi ni bilo kakih zvenečih imen, vsaj ne za naša ušesa. Čehi so razdelili nagrade Magnesia Litera, Američani pa Pulitzerjeve. Prvič po letu 1977 niso podelili nagrade za roman, tako da ostaja aktualna Pulitzerjeva nagrajenka »naša« Jennifer Egan z romanom Tatovi na obisku (A Visit from the Goon Squad); po nominaciji za PEN/Faulknerjevo nagrado, po Pulitzerjevi in nagradi kritikov lani pa je Jennifer Egan še kandidatka za nagrado IMPAC 2012 (razglasitev bo 13. junija). No, ravno prav, če jo bo dobila, kajti približno v istem času izide tudi prevod Maje Novak!
Maja bo podeljenih nekaj več nagrad, a opozorimo le na štiri. Nizozemci bodo 7. maja izmed šestih finalistov izbrali dobitnika 50.000 evrov vredne nagrade Libris. 14. maja londonski Independent podeli literarno nagrado za najboljši tuji roman, preveden v angleščino. Med finalisti so Izraelec, Kitajec, Islandec, Nemka in kar dva Italijana – Diego Marani za roman Nova finska slovnica, ki smo ga izdali pri Modrijanu, in Umberto Eco za svoj zadnji roman. Okoli 20. maja bo združenje Ameriški pisatelji znanstvenofantastične in fantazijske književnosti razglasilo dobitnike nagrad Nebula. 30. maja bo podeljena nagrada Orange, britanska nagrada za roman, ki jo lahko dobi le ženska. Šest finalistk je znanih od 17. aprila, med njimi so tri Američanke, Britanka, Irka in Kanadčanka. To nagrado so prvič podelili leta 1996, od takrat jo je dobilo 16 pisateljic, a nobena dvakrat (mogoče to letos uspe Američanki Ann Patchett, ki je Orange že dobila pred desetimi leti).
Pri Modrijanu pa smo leta 2010 poskrbeli za slovensko izdajo romana Ubežni delci (Fugitive Pieces) Kanadčanke Anne Michaels. Ta roman, verjetno eden najlepših v zbirki Bralec, se zdi tudi najopaznejši na seznamu Orangea, kajti prejel je še jubilejno nagrado Orange ob 15-letnici. Leta 2007 je bil kronan s čudovitim filmom (na sliki je detajl filmskega plakata), v katerem je blestel Rade Šerberdžija.
Spremljajte Literarne nagrade na naši spletni strani!

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

23.05.2015

Romanopisca Katarina Marinčič in Andrej E. Skubic v peterici za petindvajsetega kresnika »

Točno opolnoči 23. maja je Delo na svoji spletni strani objavilo težko pričakovano novico o petih slovenskih romanih, objavljenih z letnico 2014, ki se potegujejo za kresnika 2015. Letos bo nagrada, še vedno edina za slovenski roman, podeljena petindvajsetič. Da je lani pri slovenskih založbah izšlo toliko odličnih romanov slovenskih romanopiscev – med njimi so tudi prvenci – je najbrž golo naključje, in po naključju smo ravno lani pri Modrijanu izdali kar štiri izvirne romane za odrasle.
Delova žirija najbrž že dolgo ni imela tako zahtevnega dela, tako ob prvem izboru, saj je na robu deseterice bržkone ostal marsikak izvrsten roman, še bolj pa pri izbiranju finalistov. A Modrijanov »izkupiček« je naravnost zgodovinski: polovica naše lanske domače romaneskne bere se je uvrstila v finale, med pet najboljših romanov leta 2014 – Samo pridi domov Andreja E. Skubica in Po njihovih besedah Katarine Marinčič.

objavljeno v rubriki: Nagrade

22.05.2015

Mirana Likar Bajželj zmagala na mednarodnem literarnem natečaju Lapis Histriae »

Vsako leto potekajo v Trstu, Kopru in Umagu Mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza. Tema letošnjih je problematika prekariata: umetniki, kulturologi in novinarji iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine razpravljajo o kulturi v primežu tržnega imperativa, v tej luči pa predvsem o mestu intelektualca/umetnika v današnji družbi. Razmišljanja združuje naslov Diktat prekariata.
Forum vsako leto razpiše tudi mednarodni literarni natečaj Lapis Histriae za kratko zgodbo na temo, ki je povezana s simpozijskim delom srečanja; iztočnica letošnjega natečaja, ki je že deseto po vrsti, je delo na črno. Žiranti Laura Marchig, Tea Tulić in Marko Sosić so izbirali med 137 zgodbami, ki so jih prispevali avtorji iz Italije, Nemčije, Francije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, in v petek, 22. maja, v Umagu razglasili zmagovalca. Prepričala jih je Mirana Likar Bajželj z zgodbo Jutro zadnjega dne.

objavljeno v rubriki: Nagrade

06.05.2015

Vladimir P. Štefanec in njegova Punk čarovnica nominirana za dvanajsto nagrado Desetnica »

V prostorih Mestne knjižnice Ljubljana so razglasili deset nominacij za desetnico, nagrado za najboljšo izvirno mladinsko ali otroško knjigo zadnjih treh let. Društvo slovenskih pisateljev jo svojim članom podeljuje od leta 2004.
Modrijanov program izvirnega mladinskega leposlovja je skromen, a zato tem skrbneje izbran. Lani smo se odločili za objavo enega samega dela – romana Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, ki ga je napisal Vladimir P. Štefanec, in ta je prepričal tudi žirijo letošnje društvene nagrade: Boruta Gombača, Klariso Jovanović, Vinka Möderndorferja, Janjo Vidmar in Polonco Kovač (predsednica).

objavljeno v rubriki: Nagrade

27.04.2015

V deseterici nominirancev za petindvajsetega kresnika Katarina Marinčič in Andrej E. Skubic »

Slovenska romaneskna letina lani ni bila samo nadvse obilna – žirija Delove nagrade za roman leta jih je prebrala več kot 130 – temveč tudi odlična. Nov roman je objavilo kar šest pisateljev, ki so kdaj prejeli kresnika – Milan Dekleva, Drago Jančar, Andrej E. Skubic, Alojz Rebula, Katarina Marinčič in Feri Lainšček –, najmanj dvakrat toliko je bilo takih, ki so bili za kresnika vsaj enkrat nominirani. Založba Modrijan je v to izjemno bero prispevala štiri romane za odrasle in dvema je prag v deseterico uspelo preskočiti. V družbi pisateljev, ki so lani objavili roman in se vpisali na pred dnevi objavljen seznam avtorjev najboljših desetih romanov leta 2014, sta tudi Katarina Marinčič in Andrej E. Skubic.

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.04.2015

Kritiško sito 2015 pisateljici Katarini Marinčič za roman Po njihovih besedah »

Kritiško sito je edina slovenska književna nagrada, ki jo za knjigo podeljujejo izključno literarni kritiki. Društvo slovenskih literarnih kritikov (DSLK) jo je prvič podelilo leta 2012, posebnost nagrade pa je, da jo lahko prejme avtor katerekoli literarne zvrsti. O najboljšem slovenskem literarnem delu preteklega leta odloča »kritiški forum«, to so vsi člani društva, izbrano pa je delo, ki dobi največ glasov.

Četrto nagrado DSKL je prejela pisateljica Katarina Marinčič za roman Po njihovih besedah, ki je izšel jeseni pri založbi Modrijan. Nagrada je bila podeljena 22. aprila na prireditvi v sklopu 20. slovenskih dnevov knjige v Ljubljani.
Roman je tako rekoč vse od izida »ljubljenec« literarnih kritikov, o njem so že pisali Aljoša Harlamov, Anja Radaljac, Tanja Lesničar Pučko, Gabriela Babnik in drugi, maja pa bo roman predstavljen v ciklu predstavitev literarne kritike Kritikovo oko, ki ga za Cankarjev dom pripravlja Matej Bogataj.

objavljeno v rubriki: Nagrade