Novica

V najlepšem mesecu več nagrad za lepo besedo, med njimi Orange

24.04.2012

Aprila o nagradah nismo posebej poročali, saj je bila bera precej skromna, med prejemniki pa tudi ni bilo kakih zvenečih imen, vsaj ne za naša ušesa. Čehi so razdelili nagrade Magnesia Litera, Američani pa Pulitzerjeve. Prvič po letu 1977 niso podelili nagrade za roman, tako da ostaja aktualna Pulitzerjeva nagrajenka »naša« Jennifer Egan z romanom Tatovi na obisku (A Visit from the Goon Squad); po nominaciji za PEN/Faulknerjevo nagrado, po Pulitzerjevi in nagradi kritikov lani pa je Jennifer Egan še kandidatka za nagrado IMPAC 2012 (razglasitev bo 13. junija). No, ravno prav, če jo bo dobila, kajti približno v istem času izide tudi prevod Maje Novak!
Maja bo podeljenih nekaj več nagrad, a opozorimo le na štiri. Nizozemci bodo 7. maja izmed šestih finalistov izbrali dobitnika 50.000 evrov vredne nagrade Libris. 14. maja londonski Independent podeli literarno nagrado za najboljši tuji roman, preveden v angleščino. Med finalisti so Izraelec, Kitajec, Islandec, Nemka in kar dva Italijana – Diego Marani za roman Nova finska slovnica, ki smo ga izdali pri Modrijanu, in Umberto Eco za svoj zadnji roman. Okoli 20. maja bo združenje Ameriški pisatelji znanstvenofantastične in fantazijske književnosti razglasilo dobitnike nagrad Nebula. 30. maja bo podeljena nagrada Orange, britanska nagrada za roman, ki jo lahko dobi le ženska. Šest finalistk je znanih od 17. aprila, med njimi so tri Američanke, Britanka, Irka in Kanadčanka. To nagrado so prvič podelili leta 1996, od takrat jo je dobilo 16 pisateljic, a nobena dvakrat (mogoče to letos uspe Američanki Ann Patchett, ki je Orange že dobila pred desetimi leti).
Pri Modrijanu pa smo leta 2010 poskrbeli za slovensko izdajo romana Ubežni delci (Fugitive Pieces) Kanadčanke Anne Michaels. Ta roman, verjetno eden najlepših v zbirki Bralec, se zdi tudi najopaznejši na seznamu Orangea, kajti prejel je še jubilejno nagrado Orange ob 15-letnici. Leta 2007 je bil kronan s čudovitim filmom (na sliki je detajl filmskega plakata), v katerem je blestel Rade Šerberdžija.
Spremljajte Literarne nagrade na naši spletni strani!

objavljeno v rubriki: Nagrade

Sorodne novice

na vrh strani

15.06.2015

Daša Drndić v ožjem izboru za mednarodno književno nagrado Hiše svetovnih kultur v Berlinu »

Leta 2007 je hrvaška pisateljica Daša Drndić pri založbi Fraktura objavila roman Sonnenschein in v istem letu prejela nagrado Kiklop za najboljše hrvaško prozno delo leta. Že po dveh letih smo roman v prevodu Đurđe Strsoglavec izdali pri založbi Modrijan – to je bil prvi prevod dela Daše Drndić v slovenščino –, pozneje pa je bil roman objavljen še v ZDA, Franciji, Veliki Britaniji, Slovaški, Madžarski, Poljski, Nizozemski, Italiji in Nemčiji.
Če so slovenski bralci in zlasti kupci ta imenitni roman prezrli, pa se mu dosti bolje godi v »velikih« jezikih, zlasti v angleščini, italijanščini in nemščini. Leta 2013 se je roman – v angleščini Trieste – prebil v ožji izbor za nagrado britanskega časnika Independent. Nagrada je šla v roke nizozemskega pisatelja, Daša Drndić pa je prejela Independentovo nagrado za najboljšo tujo knjigo po izboru bralcev. Italijanski prevod, ki ga je izdala založba Bompiani, se je po izidu zavihtel na vrh lestvice najbolje prodajanih knjig, prekosil je celo najnovejši roman Michela Houellebecqa, nemški prevod, ki je izšel letos pri založbi Hoffman und Campe, pa je bil pred kratkim uvrščen v ožji izbor za mednarodno književno nagrado berlinske Hiše svetovnih kultur.

objavljeno v rubriki: Nagrade

28.05.2015

Literarni večer s Katarino Marinčič in Andrejem E. Skubicem, finalistoma za kresnika 2015, v Škofji Loki »

Pisatelja in prevajalca, jezikoslovca, doktorja znanosti. Vrstnika. Kresnikova nagrajenca in finalista za kresnika 2015. Katarino Marinčič in Andreja E. Skubica pa druži še tole: svoja nova romana, Po njihovih besedah in Samo pridi domov, sta objavila pri isti založbi – pri Modrijanu. Ali sta že kdaj imela skupni literarni večer, ju nismo vprašali, vsekakor pa zanj tako izjemne priložnosti še ni bilo. Pa tudi ne za Ločane in druge, ki so se v slikovito mestece ob Sori pripravljeni pripeljati od drugod, morda celo iz Ljubljane, kjer so literarna srečanja vsak dan.

V torek, 23. junija, bo na Rožniku v Ljubljani razglasitev petindvajsetega dobitnika literarne nagrade Kresnik, edine slovenske nagrade za roman. Točno dvajset dni prej, v sredo, 3. junija, ob 19. uri, pa se bosta pisateljica in pisatelj srečala v Škofji Loki, in to pred Modrijanovo knjigarno.

objavljeno v rubriki: Nagrade

23.05.2015

Romanopisca Katarina Marinčič in Andrej E. Skubic v peterici za petindvajsetega kresnika »

Točno opolnoči 23. maja je Delo na svoji spletni strani objavilo težko pričakovano novico o petih slovenskih romanih, objavljenih z letnico 2014, ki se potegujejo za kresnika 2015. Letos bo nagrada, še vedno edina za slovenski roman, podeljena petindvajsetič. Da je lani pri slovenskih založbah izšlo toliko odličnih romanov slovenskih romanopiscev – med njimi so tudi prvenci – je najbrž golo naključje, in po naključju smo ravno lani pri Modrijanu izdali kar štiri izvirne romane za odrasle.
Delova žirija najbrž že dolgo ni imela tako zahtevnega dela, tako ob prvem izboru, saj je na robu deseterice bržkone ostal marsikak izvrsten roman, še bolj pa pri izbiranju finalistov. A Modrijanov »izkupiček« je naravnost zgodovinski: polovica naše lanske domače romaneskne bere se je uvrstila v finale, med pet najboljših romanov leta 2014 – Samo pridi domov Andreja E. Skubica in Po njihovih besedah Katarine Marinčič.

objavljeno v rubriki: Nagrade

22.05.2015

Mirana Likar Bajželj zmagala na mednarodnem literarnem natečaju Lapis Histriae »

Vsako leto potekajo v Trstu, Kopru in Umagu Mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza. Tema letošnjih je problematika prekariata: umetniki, kulturologi in novinarji iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine razpravljajo o kulturi v primežu tržnega imperativa, v tej luči pa predvsem o mestu intelektualca/umetnika v današnji družbi. Razmišljanja združuje naslov Diktat prekariata.
Forum vsako leto razpiše tudi mednarodni literarni natečaj Lapis Histriae za kratko zgodbo na temo, ki je povezana s simpozijskim delom srečanja; iztočnica letošnjega natečaja, ki je že deseto po vrsti, je delo na črno. Žiranti Laura Marchig, Tea Tulić in Marko Sosić so izbirali med 137 zgodbami, ki so jih prispevali avtorji iz Italije, Nemčije, Francije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, in v petek, 22. maja, v Umagu razglasili zmagovalca. Prepričala jih je Mirana Likar Bajželj z zgodbo Jutro zadnjega dne.

objavljeno v rubriki: Nagrade

06.05.2015

Vladimir P. Štefanec in njegova Punk čarovnica nominirana za dvanajsto nagrado Desetnica »

V prostorih Mestne knjižnice Ljubljana so razglasili deset nominacij za desetnico, nagrado za najboljšo izvirno mladinsko ali otroško knjigo zadnjih treh let. Društvo slovenskih pisateljev jo svojim članom podeljuje od leta 2004.
Modrijanov program izvirnega mladinskega leposlovja je skromen, a zato tem skrbneje izbran. Lani smo se odločili za objavo enega samega dela – romana Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, ki ga je napisal Vladimir P. Štefanec, in ta je prepričal tudi žirijo letošnje društvene nagrade: Boruta Gombača, Klariso Jovanović, Vinka Möderndorferja, Janjo Vidmar in Polonco Kovač (predsednica).

objavljeno v rubriki: Nagrade