Novica

»Najbolj kontroverzen slovenski stripar« – Iztok Sitar

28.09.2010

»Stripovski avtor, ilustrator in karikaturist Iztok Sitar je eden tistih ustvarjalcev, ki s svojim delom radi izzivajo in drezajo v stvari, o katerih drugi raje molčijo. S stripom se profesionalno ukvarja že dobri dve desetletji in sodi med najbolj delovne avtorje pri nas.« S temi besedami današnji Dnevnik predstavlja v velikem intervjuju na strani 18 avtorja Striporekov, knjižice, v kateri je objavljenih petdeset pregovorov, kakor jih zna in more upodobiti samo stripar. Izvedeli boste, zakaj Sitarja nekateri imenujejo »najbolj kontroverzen slovenski stripar«, kakšni so bili njegovi ustvarjalni začetki, od kod ideja o stripovski izdaji slovenskih pregovorov in po kakšnem ključu jih je izbral. Avtorica intervjuja je Špela Standeker. Preberite v tiskani ali spletni izdaji, nato pa si oglejte, kako je lahko videti pregovor VEČ GLAV VEČ VE.

objavljeno v rubriki: Odmevi

Sorodne novice

na vrh strani

31.01.2014

Pet glasov za žrtev zgodovine – Le Monde des Livres o romanu Draga Jančarja »

Pariški Le Monde, ki bo decembra letos praznoval 70-letnico neprekinjenega izhajanja, vsak petek v 10-stranski knjižni prilogi Le Monde des Livres povabi k branju knjižnih novosti v Franciji z recenzijami, članki, kratkimi obvestili, izbori in zanimivostmi. V petek, 24. januarja, je bila v časopisu objavljena recenzija romana Draga Jančarja To noč sem jo videl Cette nuit, je l’ai vue, ki je v prevodu Andrée Lück-Gaye dobra dva tedna prej izšel pri založbi Phébus. »Jančar nam pomaga zaslutiti norost in nasilje, ki korak za korakom zastrupljata Veronikino okolico ter spreminjata sleherno življenje, celo najnedolžnejše, v bojno polje,« je v recenziji z naslovom »Pet glasov za žrtev zgodovine« zapisala Stéphanie Dupays, ki je »za tem razmišljanjem o tragičnih trenutkih evropske zgodovine« začutila »bolečino in usmiljenje, ki se kažeta v izjemni občutljivosti, s katero Jančar popisuje svoje junake, ne da bi jih kdajkoli obsojal. Bralec zlepa ne bo pozabil bleščečega like Veronike in njene nedolžnosti, ki jo je izničilo vojno nasilje.«

objavljeno v rubriki: Odmevi

02.01.2014

Knjiga mene briga – v zadnjih dveh mesecih kar trikrat Modrijanova knjiga »

Knjiga mene briga, tako rekoč edina oddaja na nacionalki, ki je posvečena zgolj knjigi in samo knjigi, je spomladi skrivnostno izginila s teve zaslonov, in neuradno smo izvedeli, da je vzrok – kaj drugega kot varčevanje. A po nekaj mesecih premora se je oddaja na veselje ljubiteljev knjig vrnila v naše domove, skupaj s prijetnimi voditelji in voditeljicami Tino Košir Mazi, Katjo Šulc, Draženom Dragojevićem in Tadejem Troho, zanimivimi gosti in, seveda, kakovostnimi knjigami, ki jih izdajamo slovenski založniki.
Knjiga mene briga je ponovno na programu RTV Slovenija od začetka novembra 2013. V teh dveh mesecih »se je brigalo« za devet knjig. In kar tri so bile Modrijanove: Tino Košir Mazi sta očarali Starogrška literatura Tima Whitmarsha, o kateri se je pogovarjala s klasično filologinjo Kristino Tomc in literarnim zgodovinarjem Janezom Vrečkom, in Knjiga mojih življenj Aleksandra Hemona, o kateri sta se razgovorili Sanja Grcić in Maja Petrović - Šteger; o avtobiografiji Marcela Reich-Ranickega Moje življenje pa se je z literarnima kritikoma Urbanom Vovkom in Matejem Bogatajem pogovarjal Dražen Dragojević (na sliki).

objavljeno v rubriki: Odmevi

23.04.2013

Prvi intervju avtorja romana o Tesli že objavljen – mesec pozneje prihaja k nam tudi pisatelj Vladimir Pištalo »

Če knjige Tesla, portret med maskami srbskega pisatelja Vladimirja Pištala še niste kupili in prebrali, počakajte še malo in si ob nakupu knjige v Modrijanovi knjigarni prislužite še pisateljev avtogram. Vladimir Pištalo bo namreč maja gostoval v Ljubljani.
Dotlej pa preberite intervju, ki je bil objavljen v Sobotni prilogi Dela 20. aprila 2013. S pisateljem, ki se je rodil v Sarajevu, od leta 1993 pa živi in dela v ZDA – ameriškim študentom predava svetovno in ameriško zgodovino – se je pogovarjal Branko Soban.
Vladimir Pištalo je eden najbolj znanih sodobnih srbskih pisateljev. Piše kratke zgodbe in romane ter prevaja. Roman Tesla, portret med maskami je v Srbiji objavil leta 2008, leta 2009 pa zanj prejel ugledno Ninovo nagrado. Delo je prevedeno v več jezikov, že nekaj mesecev pa ga je mogoče brati tudi v slovenščini, v odličnem prevodu Đurđe Strsoglavec.

objavljeno v rubriki: Odmevi

16.12.2012

Kralj vseh bolezni – biografija, ki se ne konča s smrtjo glavnega junaka »

21. novembra, prvi dan 28. slovenskega knjižnega sejma, je izšel slovenski prevod knjige Kralj vseh bolezni, ki jo je leta 2010 objavil indijsko-ameriški zdravnik Siddhartha Mukherjee. Za to knjigo je avtor prejel kar tri pomembne književne nagrade, med njimi Pulitzerjevo, a to sploh ni glavni razlog, da gre za enega najpomembnejših in najteže pričakovanih izidov pri naši založbi. Knjiga – ena redkih s Pulitzerjevo nagrado, ki je dočakala slovenski prevod – namreč spada med tiste, za katere je zelo težko opredeliti ciljno skupino bralcev. In to preprosto zato, ker bi morala zanimati tako rekoč vsakogar, kajti vsi se naposled, tako ali drugače, srečamo z rakom, kraljem vseh bolezni.

objavljeno v rubriki: Odmevi

13.12.2012

Neskončno privlačna skrivnost ob neskončno prijetnih večerih »

Na kaj pomisli večina ljudi, ko sliši za Hanging Rock, »Visečo skalo«, ali, natančneje, za »Piknik pri Hanging Rocku«? Najbrž na nepozabni Weirjev film iz leta 1975, enega najlepših avstralskih filmov vseh časov. A zunaj Avstralije morda več gledalcev ve, kdo je avtor glasbene teme* v filmu, kakor pa to, da je film posnet po romanu Piknik pri Hanging Rocku, ki ga je sedem let prej objavila avstralska pisateljica Joan Lindsay (1896–1984). Njen opus bi lahko glede na dolgost njenega življenja opisali kot skromen, ko ne bi bilo vmes tudi tega čudovitega romana. Skrivnostna zgodba o izginotju učiteljice in gojenk podeželskega kolegija na valentinovo leta 1900 buri domišljijo še danes in morda zato ne deli usode številnih drugih, tako rekoč že klasičnih del iz 60. in 70. let, ki so utonila v pozabo in se ne prevajajo in ne ponatiskujejo več.
Piknik pri Hanging Rocku je v slovenščini izšel šele 45 let po izvirniku.

objavljeno v rubriki: Odmevi

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.