»Zajči Munro ni, kot bi sklepali z naslovnice, sodobna basen o simpatičnem angorastem puhastem bitju; Munro, samooklicani Zajči, je kljub kravatam z zajci, čeprav ob omembi svojega vzdevka vedno pokaže ušesca s stegnjenimi prsti za glavo, kljub sklicevanju na zajčje drobno in permanentno flodranje, potenten, neustavljiv, v svojih očeh blazno prefrigan in šarmanten, iz njega žari faktor x. Kot trgovski potnik s pomlajevalnimi in kožonategovalnimi in sploh kremami se giblje kakor plenilec med ženami, kot potrebujež ima prepoved vstopa v nekaj hitroprehranjevalnih lokalov in verig, žrtve njegove silne erotične naperjenosti ga večinoma ignorirajo ali – še raje – za njim zasikajo kakšno našpičeno.«
Literarni kritik Matej Bogataj ocenjuje v zadnji Mladini (20. 1. 2012) Cavov drugi in zadnji roman Smrt Zajčija Munra, ki je komaj pred dobrim mesecem v prevodu Andreja Pleterskega izšel pri Modrijanu. Nick Cave pač, treba se bo sprijazniti, da ne more biti vsak roman, ki izide na Slovenskem, romantična ali fantazijska zgodba. So bralci, ki zmorejo več, zagotovo pa so v isti koži kot tisti, ki kupujejo in poslušajo glasbo tega izjemnega avstralskega umetnika.
Spomnimo še na Cavov prvenec Ko je oslica zagledala angela, ki smo ga objavili konec junija 2011. Dobra novica: oba romana podpisuje isti prevajalec!