»Kljub izjemnemu vplivu rimske književnosti na slovenski kulturni prostor šele s Contejevim priročnikom dobivamo njen res zanesljiv in lahko dostopen prikaz. Gre za eno najpomembnejših knjig, kar jih je lani izšlo na Slovenskem,« je zapisal dr. Aleš Maver v Pogledih (2. 3. 2011), v oceni knjige Giana Biagia Conteja Zgodovina latinske književnosti. Ta obsežna in nedvomno referenčna knjiga o latinski književnosti od prvih pisnih dokumentov do padca rimskega cesarstva je lani izšla pri naši založbi, obsega pa skoraj 900 strani.

Da so nekateri mediji in njihovi pisci sposobni narediti korak pred vsemi drugimi in svojim bralcem predstaviti knjige na dosti izvirnejši način, kot smo vajeni sicer, dokazuje Andraž Gombač, ki je za prilogo današnjih Primorskih novic 7. Val pripravil nadvse zanimiv članek o knjigah glasbenih velikanov, ki na slovenski trg šele prihajajo, za informacije o njih pa se je obrnil na – prevajalce. Tako v članku izpostavlja štiri knjige, in kar dve izideta pri založbi Modrijan.
Jure Potokar prevaja spomine Pač mulca legendarne ameriške glasbenice Patti Smith. Ta je prijatelju, ljubimcu in sodelavcu Robertu Mapplethorpu (1946–1989), tistemu, ki jo je bil fotografiral za naslovko kultnega prvenca Horses, na smrtni postelji zagotovila, da bo zapisala njuno skupno štorijo. Jure, sicer tudi sam glasbeni publicist, pove o knjigi, da je »zelo oseben in precej čustven pogled na začetek njunih karier, ki sovpada s ključnim obdobjem v razvoju rocka«, da je »knjiga o tem, kako postati umetnik«.

Te dni se je pri nas nekoliko več kot sicer pisalo in govorilo o internetu, natančneje, o varni uporabi interneta. 8. februar je namreč dan varnejšega interneta, in letos so ga s sloganom »Internet je več kot igra, je tvoje življenje!« obeležili v več kot 65 državah sveta. »Nedavna vseevropska raziskava kaže, da otroci vse več uporabljajo splet in da njegova uporaba postaja bolj prilagojena posamezniku. Vsak tretji otrok dostopa do spleta preko svojega mobilnega telefona in vsak četrti preko igralne konzole. Več kot polovica 13–16 let starih otrok dostopa do spleta v svoji sobi.
Hkrati ima 59 % 9–16 let starih otrok profil socialnega mreženja, pri čemer obstajajo med državami razlike v razponu od 80 % na Nizozemskem do 46 % v Romuniji. Med njimi jih ima 26 % popolnoma ›javne‹ profile, v razponu od 11 % v Veliki Britaniji do največ, 54 %, na Madžarskem. 14 % otrok na svojem profilu objavi svoj naslov in telefonsko številko,« so ob letošnjem dnevu varnejšega interneta zapisali v Bruslju (več na tejle povezavi), Evropska komisija pa je napovedala okrepitev pogovorov z industrijo IKT in organizacijami za otroke; spodbuditi želi oblikovanje varnejših proizvodov, ki bi pripomogli k večji varnosti otrok na spletu.
K ozaveščanju glede rabe interneta, še posebno, ko gre za ogledovanje pornografskih vsebin, kar lahko vodi k zasvojenosti z internetno seksualnostjo, je prispevala tudi založba Modrijan. Pred kratkim je bila objavljena knjiga V senci interneta: Kako se osvoboditi kompulzivnega seksualnega vedenja na internetu.

»Jezik romana je, poetično rečeno, brez čeri; tok pripovedovanja je ugoden veter, ujet v bralčeva jadra: do konca pridemo kot blisk. Spretnost, ki bi si jo želel vsak, ki piše, in za katero je hvaležen vsak, ki bere.« Ta kratki odlomek smo izbrali iz daljšega zapisa mlade pomurske pesnice Lučke Zorko o Jančarjevem zadnjem romanu To noč sem jo videl, ki ga je naslovila »Med živimi ali med mrtvimi trupli« in objavila v Večerovi Čitalnici v ponedeljek, 7. februarja.

»Filozofska knjiga, v kateri bo vsak našel vsaj eno priljubljeno poglavje. Meni najljubše je Lesk, v katerem mu prijateljica B. v dolgem telefonskem pogovoru natančno razlaga obsesivno sistematiko čiščenja svojega stanovanja. Lesk površine, lesk Amerike, lesk Andyja Warhola,« piše Suzana Tratnik o knjigi Filozofija Andyja Warhola v decembrski (16.) številki revije Narobe (revija, kjer je vse prav).