Bralci zadnje številke Pogledov (11. 12.) ne preskočite strani 6, kjer najdete pregled ali izbor knjig leta 2011, »ki si ne domišlja, da ni spregledal kakšnega zlata, skozi sito pa spustil tudi kakšen bron«. Sestavili so ga v uredništvu s pomočjo sodelujočih piscev, upoštevali pa samo knjige z letnico 2011, seveda tiste, ki so izšle v slovenščini in pri slovenskih založbah. Pregled je zelo dobrodošel prispevek h knjižni kulturi, saj pomembno presega najrazličnejše »bralne« in »prodajne« lestvice knjig, ki imajo s knjižno kulturo opraviti toliko kot nič in njihova objava največkrat ne služi drugemu kot zapolnjevanju prostora.
Pogledovci so knjige razdelili na več kategorij ter pod vsako navedli od 6 do 14 knjižnih naslovov. Prečesali so prozo, poezijo, družboslovje in humanistiko ter esejistiko, posebej slovensko in prevodno.

»Zaradi determinističnega gledanja na svet bi ta roman lahko brali kot pesimistično delo, toda absurdnost Careyjevih likov, ironija ter razvejano detajliran slog delajo roman tudi izjemno fluiden. Njegova ironično distančna drža izvira iz dejstva, da se Carey subverzivno nanaša na avstralsko kanonsko zgodovino. Prav toliko kot vprašanje integracije v neko novo okolje ter s tem teže duhovnega ozadja, ki ga novinec prinese s seboj, roman okupira razkrinkavanje avtoritativnih samoumevnosti. Osredotočenje na Oscarjev lik ponuja možnost odpiranja vprašanj o rasni, verski in moralni superiornosti, medtem ko Lucindin lik našo pozornost preusmerja na vlogo spolov,« piše med drugim literarna kritičarka Gabriela Babnik v Književnih listih 13. decembra o romanu Oscar in Lucinda v zapisu, ki ga je naslovila »Lucinda, avstralska Ana Karenina«.

Oddaja Sobotno branje, ki je vsako soboto na sporedu 1. programa Radia Slovenija, spet priporoča branje Modrijanove knjige. Goran Dekleva je tokrat v studio povabil pesnico, urednico in prevajalko Tatjano Jamnik, in skupaj sta predstavila roman Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo mlade poljske pisateljice Dorote Masłowske, ki je izšel pred kratkim kot 50. knjiga v zbirki Bralec. Masłowska ga je objavila pri rosnih devetnajstih in si takoj pridobila veliko pozornost bralske in kritiške javnosti, vendar se je ta v svojih mnenjih izrazito razdelila.

Prav mogoče je, da ste zadnje Sobotno branje, radijsko oddajo o dobrem branju, ki ji lahko prisluhnemo vsako soboto na 1. programu Radia Slovenija, preslišali – sledili so prazniki in marsikdo se je zdoma odpravil že konec tedna. Zato naj vas na zadnje Sobotno branje opozorimo v Modrijanovih Odmevih. Gostja je bila namreč prevajalka Lili Potpara, z urednikom oddaje Goranom Deklevo pa sta se pogovarjala o romanu Tigrov grič indijske pisateljice Sarite Mandanna (na sliki).

»Flush je bil za časa pisateljičinega življenja njena najpopularnejša in dobro prodajana knjiga ter ena njenih redkih, ki se je približala prav navadnemu bralcu. Avtorica sama se je od nje v svojem dnevniku distancirala, češ da gre za neumno šalo in da je Flush zoprn pes. Utrujena od ustvarjanja liričnih Valov (1931), svoje najtežje knjige, si je s pisanjem o kokeršpanjelu pač privoščila oddih. Flush je res predvsem lahkotno in prikupno branje. A ta roman o psu govori tudi o iskanju svobode znotraj omejitev, ki jih vsaka po svoje postavljata narava in kultura. Z obravnavo človeško-živalskih odnosov kaže na družbeno hierarhijo (de)privilegiranih, žensk v odnosu do moških, in je feministična alegorija svojega časa ...«