Ponudba tedna

George Orwell, ki se je rodil 25. junija 1903, je znan predvsem kot avtor romanov Živalska farma in 1984, morda pa niste vedeli, da se je v letih 1936 in 1937 prostovoljno bojeval na republikanski strani v španski državljanski vojni. To svojo izkušnjo je prepričljivo in presunljivo opisal v knjigi Poklon Kataloniji, ki je več kot 70 let po izidu v prevodu Uroša Kalčiča izšla v naši zbirki Poteze. V njej je zapisal: »Naj si takrat še tako preklinjal, pozneje si spoznal, da si bil v stiku z nečim nenavadnim in dragocenim. Bil si v skupnosti, kjer je bilo upanje nekaj običajnejšega kakor apatija in cinizem, kjer je beseda ›tovariš‹ dejansko pomenila tovarištvo in ni bila, kakor v večini dežel, zgolj puhla fraza. Tu je človek resnično vdihaval zrak enakosti.«

Presenetljiva in za mnoge kar neverjetna napoved sedanjega papeža Benedikta XVI., da bo konec tega meseca odstopil, sproža raznovrstne odzive: od občudovanja in razumevanja do ugibanj o zarotniških ozadjih in bržkone tudi ravnodušnosti.
Očitno dejstvo, da smo po osmih letih znova pred obdobjem kurialne ›predvolilne kampanje‹ in da nas bo v bližnji prihodnosti zanimalo marsikaj o odhajajočem papežu, o papeštvu nasploh in o Svetem sedežu kot mednarodni instituciji, nam oživlja spomin na kar lepo število knjig na te teme, ki so v zadnjem času izšle pri založbi Modrijan.

Najprej so to knjige Vatikan, d. d. in Njegova svetost Gianluigija Nuzzija ter Skrivni Wojtyła Giacoma Galeazzija in Ferruccia Pinottija, ki obravnavajo mednarodnopolitično, finančno in družbeno vlogo Vatikana in njegovega vsakokratnega vrhovnega poglavarja v zadnjih treh ali štirih desetletjih.

Skorajda ni medija, ki v začetku oktobra ne bi pozabil spomniti bralce, da ta mesec mineva 40 let od odstopa Staneta Kavčiča, v letih 1968–72 predsednika IS slovenske skupščine (takratne slovenske vlade) in člana predsedstva ZKJ. Stane Kavčič je odstop podpisal na svoj 53. rojstni dan, 30. oktobra 1972, tik pred 90-letnico njegovega rojstva – rodil se je leta 1919 – pa smo pri Modrijanu izdali knjigo Pred časom, ki sta jo o njem napisala zgodovinarja dr. Božo Repe in dr. Jože Prinčič.
Kakšen politik je bil Stane Kavčič in kaj bi si mislil o današnjih oblastnikih? Preberite prispevek enega od avtorjev knjige, dr. Boža Repeta, ki je objavljen v Dnevnikovem Objektivu 13. oktobra (»Vrnitev Staneta Kavčiča med žive«).

Maríjino vnebovzétje (lat. Assumptio Beatae Mariae Virginis) 1. Kršč. verska resnica, da je bila MARIJA z dušo in telesom vzeta v nebesa; tudi vnebovzetje, sprva im. Marijino zaspanje. Čeprav se ta dogodek v kanonskih besedilih Biblije ne omenja, je cerkv. izročilo obdelalo nauk o M. v. na podlagi obredja, apokrifov in legend (MARTIN IZ TOURSA, JANEZ DAMAŠČAN). Razlog za M. v. je Marijina roditeljsko-odrešenjska vloga, povezana s sinom JEZUSOM. Katoliška cerkev je to verovanje potrdila kot dogmo, ki jo je 1950 razglasil papež Pij XII., potrdil pa drugi vatikanski koncil. 2. SLOVESNI PRAZNIK tega dogodka na dan 15. avgusta; tudi veliki šmaren ali Marija Velika ali Velika Gospojnica.

Če nameravate naslednji 4. julij, dan neodvisnosti, ki je največji praznik v Združenih državah Amerike (praznujejo pa ga vsi ameriški državljani), praznovati v ZDA, potem se pravi čas oborožite s primerno literaturo. Razmere pri nas so pač take, da mnogim, zlasti mlajšim, ne preostane drugega, kot da resno razmišljajo o odhodu, ena izmed držav, v kateri si je mogoče ustvariti lepšo prihodnost, pa je Amerika. Toda znanje angleškega jezika, naj bo še tako brezhibno, ne bo dovolj, in če mislite, da o Ameriki veste vse, ker gledate ameriške filme in berete ameriške romane, se hudo motite.
Ameriko lahko začnete raziskovati s knjigo Amerika. Namenjena je ljudem, ki o tej državi ne vedo veliko; ki poznajo le hollywoodske filme in pop glasbo; ki menijo, da Ameriko dovolj dobro poznajo.

Da dobite kakšno nagrado, vam ni treba reševati križank in sodelovati v nagradnih igrah. Pojdite v gozd o pravem času in na pravi kraj, in če vam ni ravno pred kratkim nekdo utrl pot, bo dobitek vaš. Poletni gozd nas najbolj razveseljuje z dišečimi jurčki. Z njimi popestrimo poletni jedilnik, dobri so na sto in en način, teknejo pa tako vegetarijancem kakor vsejedcem. A v gozdove poleti ne vabijo le gobani – svet gliv je raznovrsten in pravim gobarjem razodene še množico drugih okusov, barv in vonjav. Da niso vsi za v lonec, opozarjajo tudi gobarski vodniki. Vsak pravi priročnik za prepoznavanje in nabiranje gob namreč opisuje tudi gobe, ki so sicer lepe in fotogenične, mnoge tudi prijetno dišeče, vendar neužitne ali celo strupene.
Slovenski gobarski vodnik so napisali trije domači gobarski strokovnjaki, kar postavlja knjigo pred vse druge, ki so prinešene od drugod in prevedene v slovenščino, naj se zdijo še tako sijoče in bogate.

... ni pomembno, v katerem zaporedju. Če ste roman že brali, nikar ne odmahnite, češ, saj že vse vem, čemu bi gledal še film. In če si kanite ogledati film, nikar ne odmahnite, češ, film pove vse, čemu bi še bral knjigo. Ob marsikaterem filmu in marsikaterem romanu je to povsem sprejemljivo, še posebej, če si nočemo pokvariti vtisa o enem ali drugem. Včasih se zdi film boljši od romana, večinoma je nasprotno ali pa to zavisi od tega, kaj naredimo prej – preberemo roman ali si ogledamo film.
Film Muharjenje v Jemnu spada med filmske umetnine, ki po branju literarne predloge ne morejo razočarati. Dovolj zgovorno je že režiserjevo ime – Lasse Hallström (roj. 1946) pač ni režiser, ki bi gledalce pustil na cedilu. Kdor si je ogledal njegove Ladijske novice, film, posnet po istoimenskem romanu Annie Proulx – prevod v slovenščino je nastal osem let pozneje kot film –, ve, da zmore švedski režiser iz romaneskne predloge narediti povsem enakovredno filmsko umetnino.

Pred dvema mesecema je knjiga Dewey, zgodba o knjižničnem mačku, »ki je raznežil svet«, izšla tudi na Hrvaškem. Knjigo je izdala založba Fraktura – in jo že razprodala! Spomnimo: slovenski prevod smo pri Modrijanu objavili že pred dvema letoma, a vse kaže, da Slovenci vendarle nismo takšni ljubitelji mačk (in knjig?) kot naši sosedje. Smo pa zato toliko večji ljubitelji knjižnic, zato smo pri Modrijanu pač pomislili, da bo knjiga o mačku, ki je svoje dolgo življenje preživel med knjigami, v spencerski mestni knjižnici, in postal ljubljenec ne le bralcev, ki so zahajali v to knjižnico, temveč tudi ljudi po vsej Ameriki in celo zunaj njenih meja, »šla za med«.

Prvega maja je minilo osem let od pridružitve Slovenije k Evropski uniji. V Unijo je bilo po naši priključitvi združenih 25 držav, januarja 2007 sta se skupnosti pridružili še Bolgarija in Romunija, prav kmalu, 1. julija prihodnje leto, pa bo dan Evrope z nami praznovala še 28. članica – naša soseda Hrvaška.
Belgijski pisatelj Koen Peeters – 10. maja 2011 je gostoval v Ljubljani – si s tem, koliko držav si pravzaprav sme lastiti ta praznik kakor tudi evropsko himno, Beethovnovo Odo radosti v adaptaciji Herberta von Karajana, ni belil glave, ko je objavil Véliki evropski roman, nadvse zanimivo leposlovno delo o Evropi, ki smo ga pri Modrijanu izdali v začetku leta 2010.

Italijanski filozof, psiholog in psihoanalitik Umberto Galimberti bo v kratkem, 3. maja 2012, dopolnil 70 let. V začetku septembra 2009 je pri naši založbi izšla njegova knjiga Grozljivi gost. S prevodom smo želeli slovenskim bralcem predstaviti še enega imenitnega sodobnega filozofa, za spremembo misleca, ki ne prihaja iz daljnih ZDA, iz Velike Britanije ali »tradicionalno filozofske« Francije, temveč iz naše sosede Italije. Takrat še nismo vedeli, da je bil Galimberti s Slovenijo tesno povezan že pred izidom prvega slovenskega prevoda – njegova žena, s katero je do njene smrti leta 2008 preživel 40 let, je bila namreč Slovenka.
Kmalu po izidu knjige Grozljivi gost pri nas – v Italiji je izšla leta 2007 in dosegla izjemno visoko prodajo – je Galimberti gostoval v Sloveniji.