George Orwell, ki se je rodil 25. junija 1903, je znan predvsem kot avtor romanov Živalska farma in 1984, morda pa niste vedeli, da se je v letih 1936 in 1937 prostovoljno bojeval na republikanski strani v španski državljanski vojni. To svojo izkušnjo je prepričljivo in presunljivo opisal v knjigi Poklon Kataloniji, ki je več kot 70 let po izidu v prevodu Uroša Kalčiča izšla v naši zbirki Poteze. V njej je zapisal: »Naj si takrat še tako preklinjal, pozneje si spoznal, da si bil v stiku z nečim nenavadnim in dragocenim. Bil si v skupnosti, kjer je bilo upanje nekaj običajnejšega kakor apatija in cinizem, kjer je beseda ›tovariš‹ dejansko pomenila tovarištvo in ni bila, kakor v večini dežel, zgolj puhla fraza. Tu je človek resnično vdihaval zrak enakosti.«

Presenetljiva in za mnoge kar neverjetna napoved sedanjega papeža Benedikta XVI., da bo konec tega meseca odstopil, sproža raznovrstne odzive: od občudovanja in razumevanja do ugibanj o zarotniških ozadjih in bržkone tudi ravnodušnosti.
Očitno dejstvo, da smo po osmih letih znova pred obdobjem kurialne ›predvolilne kampanje‹ in da nas bo v bližnji prihodnosti zanimalo marsikaj o odhajajočem papežu, o papeštvu nasploh in o Svetem sedežu kot mednarodni instituciji, nam oživlja spomin na kar lepo število knjig na te teme, ki so v zadnjem času izšle pri založbi Modrijan.

Najprej so to knjige Vatikan, d. d. in Njegova svetost Gianluigija Nuzzija ter Skrivni Wojtyła Giacoma Galeazzija in Ferruccia Pinottija, ki obravnavajo mednarodnopolitično, finančno in družbeno vlogo Vatikana in njegovega vsakokratnega vrhovnega poglavarja v zadnjih treh ali štirih desetletjih.

Skorajda ni medija, ki v začetku oktobra ne bi pozabil spomniti bralce, da ta mesec mineva 40 let od odstopa Staneta Kavčiča, v letih 1968–72 predsednika IS slovenske skupščine (takratne slovenske vlade) in člana predsedstva ZKJ. Stane Kavčič je odstop podpisal na svoj 53. rojstni dan, 30. oktobra 1972, tik pred 90-letnico njegovega rojstva – rodil se je leta 1919 – pa smo pri Modrijanu izdali knjigo Pred časom, ki sta jo o njem napisala zgodovinarja dr. Božo Repe in dr. Jože Prinčič.
Kakšen politik je bil Stane Kavčič in kaj bi si mislil o današnjih oblastnikih? Preberite prispevek enega od avtorjev knjige, dr. Boža Repeta, ki je objavljen v Dnevnikovem Objektivu 13. oktobra (»Vrnitev Staneta Kavčiča med žive«).

Maríjino vnebovzétje (lat. Assumptio Beatae Mariae Virginis) 1. Kršč. verska resnica, da je bila MARIJA z dušo in telesom vzeta v nebesa; tudi vnebovzetje, sprva im. Marijino zaspanje. Čeprav se ta dogodek v kanonskih besedilih Biblije ne omenja, je cerkv. izročilo obdelalo nauk o M. v. na podlagi obredja, apokrifov in legend (MARTIN IZ TOURSA, JANEZ DAMAŠČAN). Razlog za M. v. je Marijina roditeljsko-odrešenjska vloga, povezana s sinom JEZUSOM. Katoliška cerkev je to verovanje potrdila kot dogmo, ki jo je 1950 razglasil papež Pij XII., potrdil pa drugi vatikanski koncil. 2. SLOVESNI PRAZNIK tega dogodka na dan 15. avgusta; tudi veliki šmaren ali Marija Velika ali Velika Gospojnica.

Če nameravate naslednji 4. julij, dan neodvisnosti, ki je največji praznik v Združenih državah Amerike (praznujejo pa ga vsi ameriški državljani), praznovati v ZDA, potem se pravi čas oborožite s primerno literaturo. Razmere pri nas so pač take, da mnogim, zlasti mlajšim, ne preostane drugega, kot da resno razmišljajo o odhodu, ena izmed držav, v kateri si je mogoče ustvariti lepšo prihodnost, pa je Amerika. Toda znanje angleškega jezika, naj bo še tako brezhibno, ne bo dovolj, in če mislite, da o Ameriki veste vse, ker gledate ameriške filme in berete ameriške romane, se hudo motite.
Ameriko lahko začnete raziskovati s knjigo Amerika. Namenjena je ljudem, ki o tej državi ne vedo veliko; ki poznajo le hollywoodske filme in pop glasbo; ki menijo, da Ameriko dovolj dobro poznajo.