Novica
Potovanje po Afriki s Herodotom in Kapuścińskim v novi Ponudbi tedna
29.02.2012
Pri Modrijanu smo konec leta 2011 izdali obsežno monografijo o Afriki, naslovljeno preprosto Zgodovina Afrike, ki jo je napisal britanski profesor afriških študij J. D. Fage. Knjiga, ki je njegovo najpomembnejše delo, je tudi temeljni priročnik za preučevanje Afrike in njene zgodovine, zato je njen izid v slovenščini tako rekoč srečen dogodek za vse, ki se s to celino ukvarjajo bodisi poklicno ali ljubiteljsko.
Z Afriko pa je bil tesno povezan tudi Ryszard Kapuściński (1932–2007), poljski pisatelj, ki bi v nedeljo, 4. marca, dopolnil 80 let. Črna celina je v njegovem poklicnem življenju pa tudi intimno v srcu zavzemala pomemben prostor. Poklonil se ji je v več delih, zlasti pa v Ebenovini in v Potovanjih s Herodotom, ki so njegova najbolj osebnoizpovedno zasnovana knjiga. »Pripovedovalec – reporter v zrelih letih – presoja svojo življenjsko pot in poslanstvo skozi Herodotovo perspektivo. Ker so potovanja, med katerimi je prebiral Herodota, bolj v ozadju, je avtor v ospredje kot nekakšno rdečo nit postavil svoje neprekinjeno druženje s Herodotom, pri čemer ne gre toliko za potovanja po njegovih poteh kot za razmišljanje o njegovem načinu dela, dojemanju resničnosti in smisla celotnega početja. Herodot je namreč imel kar nekaj bistvenih lastnosti dobrega novinarja: poleg predanosti svojemu poslanstvu, ki je obsegala tudi skrajno požrtvovalnost in vzdržljivost, so bile njegove najpomembnejše značajske lastnosti – odprtost, vedrost, komunikativnost ter neusahljiva radovednost in vedoželjnost. Glavna Herodotova lastnost, s katero je prerasel svoj čas in sega v našega, pa je občutek za Drugega, spoštovanje in sprejemanje drugačnosti pripadnikov tuje kulture, predstavnikov kakega drugega sveta. /.../ V Potovanjih Ryszard Kapuściński odkriva nepretrgan tok evropske zgodovine, ponavljajočo se usodo ljudstev in posameznikov, trajne simbolične vzorce njihovega vedenja, ko se ti znajdejo v njenem kolesju. Pokaže nam, kje in kdaj je bil na nagrobno ploščo prvič vklesan napis, ki se je v nadaljnjih dveh tisočletjih še tolikokrat ponovil na drugih krajih: ›Tujec, ko prideš v Šparto, povej, da smo bili mi, ki tu ležimo, zvesti ...‹ Tako je bilo rojstvo Evrope mogoče ugledati na bojiščih boja za identiteto.
Herodot pa Kapuścińskemu razodeva še neko pomembno odkritje – varljivost človekovega spomina. ›Med nenehnim zbiranjem gradiva za svoje delo, med spraševanjem prič, bardov in svečenikov je dognal, da si je vsak od njih zapomnil kaj drugega in drugače. Poleg tega je več stoletij pred nami odkrival pomembno, vendar sprevrženo in goljufivo lastnost spomina – ljudje si zapomnijo to, kar si želijo zapomniti, ne pa tega, kar se je godilo v resničnosti. […] Preteklost ne obstaja. So le njene neskončne inačice.‹ Kljub temu da se je objektivnost zgodovine Herodotu kazala kot nekaj nedosegljivega, pa vendarle ni odnehal, temveč je z otroško zvedavostjo in predanostjo odkrival – ›da je svetov več. In da je vsak drugačen. In da je vsak pomemben. In da jih je treba spoznati, kajti ti drugi svetovi, druge kulture so zrcala, v katerih uzremo sami sebe in svojo kulturo.‹«
Takole smo povzeli del besedila iz spremne besede Nikolaja Ježa h knjigi Potovanja s Herodotom. Naj vas odlomek povabi k branju – tako Kapuścińskega kakor »očeta zgodovine« Herodota (na sliki). In če ste knjigo prezrli – izšla je leta 2009 v zbirki Poteze – je nikar ne prezrite zdaj: ob osemdesetletnici tega imenitnega poljskega pisca jo lahko kupite v Ponudbi tedna. Samo en teden!
Sorodne novice
na vrh strani12.02.2013
Knjige o odhajajočem papežu, o papeštvu nasploh in o Svetem sedežu kot mednarodni instituciji »
Presenetljiva in za mnoge kar neverjetna napoved sedanjega papeža Benedikta XVI., da bo konec tega meseca odstopil, sproža raznovrstne odzive: od občudovanja in razumevanja do ugibanj o zarotniških ozadjih in bržkone tudi ravnodušnosti.
Očitno dejstvo, da smo po osmih letih znova pred obdobjem kurialne ›predvolilne kampanje‹ in da nas bo v bližnji prihodnosti zanimalo marsikaj o odhajajočem papežu, o papeštvu nasploh in o Svetem sedežu kot mednarodni instituciji, nam oživlja spomin na kar lepo število knjig na te teme, ki so v zadnjem času izšle pri založbi Modrijan.
Najprej so to knjige Vatikan, d. d. in Njegova svetost Gianluigija Nuzzija ter Skrivni Wojtyła Giacoma Galeazzija in Ferruccia Pinottija, ki obravnavajo mednarodnopolitično, finančno in družbeno vlogo Vatikana in njegovega vsakokratnega vrhovnega poglavarja v zadnjih treh ali štirih desetletjih.
24.10.2012
»V panju so troti vedno v manjšini v oblasti, v politiki pa ne.« – Stane Kavčič »
Skorajda ni medija, ki v začetku oktobra ne bi pozabil spomniti bralce, da ta mesec mineva 40 let od odstopa Staneta Kavčiča, v letih 1968–72 predsednika IS slovenske skupščine (takratne slovenske vlade) in člana predsedstva ZKJ. Stane Kavčič je odstop podpisal na svoj 53. rojstni dan, 30. oktobra 1972, tik pred 90-letnico njegovega rojstva – rodil se je leta 1919 – pa smo pri Modrijanu izdali knjigo Pred časom, ki sta jo o njem napisala zgodovinarja dr. Božo Repe in dr. Jože Prinčič.
Kakšen politik je bil Stane Kavčič in kaj bi si mislil o današnjih oblastnikih? Preberite prispevek enega od avtorjev knjige, dr. Boža Repeta, ki je objavljen v Dnevnikovem Objektivu 13. oktobra (»Vrnitev Staneta Kavčiča med žive«).
14.08.2012
V ponudbi tedna prvič Veynova knjiga Kako je naš svet postal krščanski (312–394) »
Maríjino vnebovzétje (lat. Assumptio Beatae Mariae Virginis) 1. Kršč. verska resnica, da je bila MARIJA z dušo in telesom vzeta v nebesa; tudi vnebovzetje, sprva im. Marijino zaspanje. Čeprav se ta dogodek v kanonskih besedilih Biblije ne omenja, je cerkv. izročilo obdelalo nauk o M. v. na podlagi obredja, apokrifov in legend (MARTIN IZ TOURSA, JANEZ DAMAŠČAN). Razlog za M. v. je Marijina roditeljsko-odrešenjska vloga, povezana s sinom JEZUSOM. Katoliška cerkev je to verovanje potrdila kot dogmo, ki jo je 1950 razglasil papež Pij XII., potrdil pa drugi vatikanski koncil. 2. SLOVESNI PRAZNIK tega dogodka na dan 15. avgusta; tudi veliki šmaren ali Marija Velika ali Velika Gospojnica.
04.07.2012
Dan, ko praznujejo Američani – naslednji 4. julij boste morda praznovali z njimi »
Če nameravate naslednji 4. julij, dan neodvisnosti, ki je največji praznik v Združenih državah Amerike (praznujejo pa ga vsi ameriški državljani), praznovati v ZDA, potem se pravi čas oborožite s primerno literaturo. Razmere pri nas so pač take, da mnogim, zlasti mlajšim, ne preostane drugega, kot da resno razmišljajo o odhodu, ena izmed držav, v kateri si je mogoče ustvariti lepšo prihodnost, pa je Amerika. Toda znanje angleškega jezika, naj bo še tako brezhibno, ne bo dovolj, in če mislite, da o Ameriki veste vse, ker gledate ameriške filme in berete ameriške romane, se hudo motite.
Ameriko lahko začnete raziskovati s knjigo Amerika. Namenjena je ljudem, ki o tej državi ne vedo veliko; ki poznajo le hollywoodske filme in pop glasbo; ki menijo, da Ameriko dovolj dobro poznajo.
27.06.2012
Slovenski gobarski vodnik – najboljša slovenska knjiga za gobarje in gurmane »
Da dobite kakšno nagrado, vam ni treba reševati križank in sodelovati v nagradnih igrah. Pojdite v gozd o pravem času in na pravi kraj, in če vam ni ravno pred kratkim nekdo utrl pot, bo dobitek vaš. Poletni gozd nas najbolj razveseljuje z dišečimi jurčki. Z njimi popestrimo poletni jedilnik, dobri so na sto in en način, teknejo pa tako vegetarijancem kakor vsejedcem. A v gozdove poleti ne vabijo le gobani – svet gliv je raznovrsten in pravim gobarjem razodene še množico drugih okusov, barv in vonjav. Da niso vsi za v lonec, opozarjajo tudi gobarski vodniki. Vsak pravi priročnik za prepoznavanje in nabiranje gob namreč opisuje tudi gobe, ki so sicer lepe in fotogenične, mnoge tudi prijetno dišeče, vendar neužitne ali celo strupene.
Slovenski gobarski vodnik so napisali trije domači gobarski strokovnjaki, kar postavlja knjigo pred vse druge, ki so prinešene od drugod in prevedene v slovenščino, naj se zdijo še tako sijoče in bogate.
Vaša košarica
Vaša košarica je prazna.