Presenetljiva in za mnoge kar neverjetna napoved sedanjega papeža Benedikta XVI., da bo konec tega meseca odstopil, sproža raznovrstne odzive: od občudovanja in razumevanja do ugibanj o zarotniških ozadjih in bržkone tudi ravnodušnosti.
Očitno dejstvo, da smo po osmih letih znova pred obdobjem kurialne ›predvolilne kampanje‹ in da nas bo v bližnji prihodnosti zanimalo marsikaj o odhajajočem papežu, o papeštvu nasploh in o Svetem sedežu kot mednarodni instituciji, nam oživlja spomin na kar lepo število knjig na te teme, ki so v zadnjem času izšle pri založbi Modrijan.

Najprej so to knjige Vatikan, d. d. in Njegova svetost Gianluigija Nuzzija ter Skrivni Wojtyła Giacoma Galeazzija in Ferruccia Pinottija, ki obravnavajo mednarodnopolitično, finančno in družbeno vlogo Vatikana in njegovega vsakokratnega vrhovnega poglavarja v zadnjih treh ali štirih desetletjih.

Skorajda ni medija, ki v začetku oktobra ne bi pozabil spomniti bralce, da ta mesec mineva 40 let od odstopa Staneta Kavčiča, v letih 1968–72 predsednika IS slovenske skupščine (takratne slovenske vlade) in člana predsedstva ZKJ. Stane Kavčič je odstop podpisal na svoj 53. rojstni dan, 30. oktobra 1972, tik pred 90-letnico njegovega rojstva – rodil se je leta 1919 – pa smo pri Modrijanu izdali knjigo Pred časom, ki sta jo o njem napisala zgodovinarja dr. Božo Repe in dr. Jože Prinčič.
Kakšen politik je bil Stane Kavčič in kaj bi si mislil o današnjih oblastnikih? Preberite prispevek enega od avtorjev knjige, dr. Boža Repeta, ki je objavljen v Dnevnikovem Objektivu 13. oktobra (»Vrnitev Staneta Kavčiča med žive«).

Maríjino vnebovzétje (lat. Assumptio Beatae Mariae Virginis) 1. Kršč. verska resnica, da je bila MARIJA z dušo in telesom vzeta v nebesa; tudi vnebovzetje, sprva im. Marijino zaspanje. Čeprav se ta dogodek v kanonskih besedilih Biblije ne omenja, je cerkv. izročilo obdelalo nauk o M. v. na podlagi obredja, apokrifov in legend (MARTIN IZ TOURSA, JANEZ DAMAŠČAN). Razlog za M. v. je Marijina roditeljsko-odrešenjska vloga, povezana s sinom JEZUSOM. Katoliška cerkev je to verovanje potrdila kot dogmo, ki jo je 1950 razglasil papež Pij XII., potrdil pa drugi vatikanski koncil. 2. SLOVESNI PRAZNIK tega dogodka na dan 15. avgusta; tudi veliki šmaren ali Marija Velika ali Velika Gospojnica.

Če nameravate naslednji 4. julij, dan neodvisnosti, ki je največji praznik v Združenih državah Amerike (praznujejo pa ga vsi ameriški državljani), praznovati v ZDA, potem se pravi čas oborožite s primerno literaturo. Razmere pri nas so pač take, da mnogim, zlasti mlajšim, ne preostane drugega, kot da resno razmišljajo o odhodu, ena izmed držav, v kateri si je mogoče ustvariti lepšo prihodnost, pa je Amerika. Toda znanje angleškega jezika, naj bo še tako brezhibno, ne bo dovolj, in če mislite, da o Ameriki veste vse, ker gledate ameriške filme in berete ameriške romane, se hudo motite.
Ameriko lahko začnete raziskovati s knjigo Amerika. Namenjena je ljudem, ki o tej državi ne vedo veliko; ki poznajo le hollywoodske filme in pop glasbo; ki menijo, da Ameriko dovolj dobro poznajo.

Da dobite kakšno nagrado, vam ni treba reševati križank in sodelovati v nagradnih igrah. Pojdite v gozd o pravem času in na pravi kraj, in če vam ni ravno pred kratkim nekdo utrl pot, bo dobitek vaš. Poletni gozd nas najbolj razveseljuje z dišečimi jurčki. Z njimi popestrimo poletni jedilnik, dobri so na sto in en način, teknejo pa tako vegetarijancem kakor vsejedcem. A v gozdove poleti ne vabijo le gobani – svet gliv je raznovrsten in pravim gobarjem razodene še množico drugih okusov, barv in vonjav. Da niso vsi za v lonec, opozarjajo tudi gobarski vodniki. Vsak pravi priročnik za prepoznavanje in nabiranje gob namreč opisuje tudi gobe, ki so sicer lepe in fotogenične, mnoge tudi prijetno dišeče, vendar neužitne ali celo strupene.
Slovenski gobarski vodnik so napisali trije domači gobarski strokovnjaki, kar postavlja knjigo pred vse druge, ki so prinešene od drugod in prevedene v slovenščino, naj se zdijo še tako sijoče in bogate.