Novica

Zakaj potrebujemo še eno knjigo o Titu? – Celo v knjigah o matematiki ali angleščini ne moremo povedati vsega enkrat za vselej

01.03.2017

Spremembe so nepogrešljiva sestavina življenja in sveta, najzanesljivejši gibalec razvoja – tako v duhovnem kot fizičnem svetu. Nad njimi se ne kaže pritoževati, večjo pozornost pa raje posvetiti njihovim patološkim izrastkom, ›izpuščajem‹ (›opuščajem‹?) narodovega spomina, namreč sprevračanju. Ko govorimo o tovrstni sprevrženosti, govorimo o neznosni lahkosti, s katero je javna zavest voljna tolerirati gonjo po relativizaciji vsega, na čemer je zgrajena moderna skupnost; gledano že z minimalne distance, je to povsem banalna podoba žaganja prislovične veje, na kateri čemi narod.
In na nepravilnost takega početja je treba opozoriti. V občem merilu je blatenje lastne preteklosti piškav plod neznanja, natančneje: ignorance. Posebej na Balkanu (ki se dandanašnji sicer rad odeva v vse mogoče drugačne ›geografične‹ oznake, da bi se počutil bolj svetovljanskega) se ignorantom pridružujejo še apostoli apokaliptične novodobnosti, ki da je od začetkov devetdesetih prejšnjega stoletja prinesla vse novo, vse boljše. V taki spregi so potem oboji prav željni pozabljenja zgodovine: tiste zgodovine, ki nas je – družbe balkanskih narodov – pripeljala v sodobni čas. Da bi se to vendarle onemogočilo, tudi še danes skrbijo številni strokovnjaki, raziskovalci – zgodovinarji v vseh družbah, ki so zrasle na tleh nekdanje socialistične Jugoslavije, pa tudi drugod po svetu. Prav nič namreč ne jenjajo brsteti nove in nove zgodovinopisne študije, strokovne razprave, biografske in politične raziskave, ki si za predmet jemljejo življenje v naši nekdanji skupni socialistični družbi – in seveda njene najvidnejše akterje.

Med temi je nesporno najzanimivejši dosmrtni predsednik SFRJ, maršal, tovariš Tito. Njegovih biografij je doslej izšlo že nešteto, marsikatera še bo. Vprašanje vseh vprašanj, ki kot po refleksu vznikne ob vsaki omembi, se glasi: Zakaj sploh potrebujemo spet eno knjigo o Titu? In: Mar ni bilo že zdavnaj vse povedano? Odgovor na drugo vprašanje je preprost: ne. Celo v knjigah o matematiki ali angleščini ne moremo povedati enkrat za vselej vseh dejstev. Zgodovinske študije in biografije imajo še to lastnost, da dopuščajo precejšnje število relevantnih interpretacij. In to je hkrati še odgovor tudi na prvo vprašanje.

Izmed številnih raziskav osebnosti in delovanja Josipa Broza - Tita smo pri Modrijanu izbrali knjigo Tito, sodobno delo hrvaških zgodovinarjev Iva in Slavka Goldsteina. Njuna relevantna interpretacija je objektiven, nepristranski prikaz Tita: predmeta svoje strokovne raziskave nista niti postavila na piedestal nedotakljivosti niti ga priklenila na zatožno klop, ampak ga stvarno prikazujeta v kontekstu sočasnih družbenih, političnih, ekonomskih in osebnih razmerij sveta, v katerem je živel. Čisto mimogrede (kar je pomembna dodatna vrednost knjige) sta avtorja tako stkala še očrt zgodovine države, ki jo je Tito ›ustvaril‹ in ki se je po njegovi smrti razletela v današnje prafaktorje.

Nova ›knjiga o Titu‹ nam je torej potrebna, da bomo laže razumeli in poznali svoje mesto v današnjem svetu. Slovenski prevod (Maja Novak in Andrej E. Skubic) izide v maju, za dan mladosti.

Vabljeni k prednaročilu (do 17. maja 2017)!

objavljeno v rubriki: Prednaročilo

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.