Predstavljamo

Med kupci priročnika Prehrana 21. stoletja za ženske, ki ga je napisala hrvaška prehranska strokovnjakinja dr. Lejla Kažinić Kreho in je spomladi izšel v slovenskem prevodu, je tudi veliko moških. Knjiga je pač še vedno eno najprimernejših daril, in če poleg veselja ob branju in prelistavanju prinaša tudi toliko koristnih nasvetov kot ta knjiga, toliko boljše. Da ne poudarjamo, da pomeni podariti svoji partnerici (ali hčerki, sestri, materi) to knjigo nekaj čisto drugega kot podariti ji priročnik za hujšanje.
Le slab mesec po izidu Prehrane 21. stoletja za ženske pri nas pa je dr. Kažinić Kreho pri zagrebški založbi Profil objavila še knjigo o prehrani za moške. Knjiga Prehrana 21. stoletja za moške (na sliki je detajl naslovnice) je zgrajena podobno kot »ženska« različica, moškega »prehranjuje« skozi vsa življenjska obdobja, morebiti najpomembnejši cilj pa je ozaveščanje o zdravi prehrani na sploh, ki ji, kot je znano, moški posvečajo mnogo manj pozornosti kot ženske in morda zato pogosteje trpijo za posledicami nezdravih prehranjevalnih navad.

Verjetno ste že kdaj pomislili, da so ob razvpitih imenih, kot so Jane Austin, Balzac, Flaubert, Hemingway, Pasternak, Tolstoj, Moravia, Andrić, Sienkiewicz, Henry James …, obstajali pomembni avtorji tega časa, ki jih niste brali. Da so pisali dobre knjige, ki se jih še vedno obsedeno bere, le da ne veste zanje.
Zbirka NOSTALGIJA bo poiskala nekatere med njimi in jih pripeljala k nam. K vam. Ste denimo vedeli, da je v Ameriki živeča ruska emigrantka, filozofinja in pisateljica Ayn Rand v svojem zajetnem prvencu pisala o strahovitih pogojih »nove Rusije« po oktobrski revoluciji veliko pred Pasternakom in Solženicinom? Da knjiga D'Arcyja Nilanda o avstralskem klatežu in njegovem štiriletnem otroku* predstavlja avstralsko klasiko 20. stoletja in da enigmatična drobna knjiga z začetka 20. stoletja portugalskega pisatelja Mária De Sá-Carneira še vedno buri debate in interpretacije – tudi v univerzitetnih krogih?

V knjižni zbirki Intermundia je izšla že osma knjiga: Jezikovni nagon kanadskega eksperimentalnega psihologa in kognitivista Stevena Pinkerja.

V zbirki Intermundia (prvo knjigo smo izdali spomladi 2007) objavljamo poljudnoznanstvene knjige, namenjene zahtevnejšim bralcem – tistim, ki od knjige pričakujejo več, kot obljublja zgolj njen naslov ali reklamno geslo. Najpomembnejša značilnost teh knjig je interdisciplinarnost, saj svoje probleme obravnavajo z vključevanjem različnih vidikov, pristopov, idej. Zbirka Intermundia je nastala iz želje po preseganju zaprtosti v težko umljive stolpe posameznih znanstvenih disciplin, zato nam gre za vzajemno oplajanje klasičnih naravoslovnih in družboslovnih obravnav. Želja po interdisciplinarnosti pa ne pomeni povezovanja česarkoli in za vsako ceno, saj nam je tuj populistični senzacionalizem brez ustrezne znanstvene globine in ostrine. Knjiga mora bralcem postreči z znanjem, ki je spoj najboljšega, kar premorejo različni svetovi človekovega védenja.