Predstavljamo

Pri založbi Modrijan je pred kratkim izšla knjiga Goli otok – Titov gulag, ki jo je napisal redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Božidar Jezernik. Gre za pretresljivo pripoved o koncentracijskem taborišču na Golem otoku in tamkajšnjih kaznjencih. Sloviti poljski zgodovinar, esejist in publicist Adam Michnik v predgovoru h knjigi – objavljen je bil že v poljski izdaji Jezernikove knjige – pravi: »Ta knjiga je najprimernejši komentar k najznamenitejšim dosežkom 'taboriščne literature': Solženicinu in Šalamovu, Borowskemu in Herlingu - Grudzińskemu. Vendar je prav tako portret komunizma v malem; komunizma stalinskih let, ki so še vedno tako slabo prisotna v kolektivni zavesti.«

Zgodovina pozna veliko primerov prepletanja resničnosti in izmišljenega, pa ne le tistih v literaturi, filmu ali vizualni umetnosti, kjer sta premešana namerno, ampak tudi tistih nasprotnih, ko se izmišljeno vplete v življenje. »Kot v filmu« je ne nazadnje stavek, ki odseva prav ta razmerja. Absurdna, pravzaprav tragična takšna situacija se je pred dvajsetimi leti pripetila Žarku Lauševiću. Sredi blesteče igralske kariere se mu je življenje obrnilo na glavo, ko se je pred nekim lokalom v Podgorici, kamor sta zavila z bratom, nepričakovano zapletel v pretep in v samoobrambi ubil dva človeka. Pristal je v beograjskem Centralnem zaporu, v katerem je snemal prizore iz filmov Brata po materi in Bolje od bega ter nanizanke Sivi dom. In kjer je med snemanjem filma spoznal cel kup stražarjev, z upravnikom pa sta bila celo v sorodstvu. Da bi preživel kruto igro usode, je začel pisati zaporniški dnevnik, ki ga je leta 2011 objavil v odmevni knjigi Leto mine, dan nikoli.

Naključje je, da je UNESCO leta 1995 razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic 23. april, rojstni dan slovenskega slikarja Iveta Šubica. Ive Šubic, »slikar Poljanske doline«, se je rodil tega dne leta 1922, lani bi praznoval devetdeset let, malo pred 91-letnico rojstva pa je izšla prva velika monografija, posvečena slikarjevemu življenju in delu – Ive Šubic – slikar Poljanske doline.
Na to imenitno knjigo, ki jo lahko zdaj občudujete že v drugi izdaji, bi bili gotovo ponosni tudi trije veliki književniki, Miguel de Cervantes, William Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega, ki so umrli 23. aprila 1616 – na isti dan – in v katerih počastitev praznujemo 23. april kot dan knjige.

Prva ljubljanska predstavitev knjige – predstavili smo jo že v Škofji Loki in Kamniku – bo torej v torek, 23. aprila 2013, ob 18. uri v Moderni galeriji (Tomšičeva 14, Ljubljana).

Februarja je pri založbi Modrijan izšel dolgo pričakovani prevod knjige Igre, ki jih igrajo narkomani srbskega psihoterapevta dr. Zorana Milivojevića. Knjiga obravnava razgibani vrtiljak psiholoških igrer, ki se neprestano uprizarjajo v narkomanski subkulturi. To pa je le osrednji poudarek tega vsestranskega priročnika, saj nam avtor prepričljivo pokaže, da je ideja iger univerzalna in da jih igramo vsi, ob različnih priložnostih.

Če ste se doslej z dr. Zoranom Milivojevićem srečavali le v knjigah – v slovenskem prevodu jih je izšlo že veliko – je dva meseca po izidu knjige Igre, ki jih igrajo narkomani že skrajni čas, da se z njim srečate tudi ob knjigi. In to obkroženi s knjigami v Modrijanovi knjigarni!
Kaj pravzaprav pomeni podnaslov knjige »Transakcijska analiza problematičnega jemanja drog«?

Občina Škofja Loka, Muzejsko društvo Škofja Loka in založba Modrijan vas vljudno vabijo na predstavitev knjižne monografije Ive Šubic – slikar Poljanske doline, ki bo v torek, 12. marca 2013, ob 19. uri v Sokolskem domu v Škofji Loki (Mestni trg 16–17).
Slikarja Iveta Šubica (1922–1989) in njegovo ustvarjanje bo predstavil dr. Miklavž Komelj.
V preddverju Sokolskega doma bo na ogled razstava filatelističnih spominskih izdaj z ilustracijami Iveta Šubica, ki jo bo predstavil Janko Štampfl.
Violinistka Ana Julija Mlejnik bo zaigrala del violinskega koncerta Jeana Sibeliusa, Ivetovega najljubšega skladatelja.
Prisrčno vabljeni!

Italijanskega filozofa Umberta Galimbertija, ki bo 7. februarja 2013 gostoval v Cankarjevem domu v Ljubljani, so do pred nekaj leti pri nas poznali le redki poznavalci. Eden od razlogov je bržkone dejstvo, da ne prihaja iz angleškega okolja. Angleščina, ki postaja tudi za nas vse bolj lingua franca, izrinja na rob številna imenitna dela znanstvenikov, ki pišejo v drugih jezikih. Če ta niso prevedena vsaj v angleščino, ostajajo za številne bralce tako rekoč neznanka.
Zato si toliko večjo pozornost zasluži znanstvena in poljudnoznanstvena literatura ter publicistika, ki je v slovenščino prevedena iz nemščine, francoščine, italijanščine, ruščine, španščine ... Prevodov stvarne književnosti iz teh jezikov namreč na našem trgu ni prav veliko, v primerjavi s prevodi iz angleščine pa je razmerje morda celo slabše kot pri leposlovju.

Med kupci priročnika Prehrana 21. stoletja za ženske, ki ga je napisala hrvaška prehranska strokovnjakinja dr. Lejla Kažinić Kreho in je spomladi izšel v slovenskem prevodu, je tudi veliko moških. Knjiga je pač še vedno eno najprimernejših daril, in če poleg veselja ob branju in prelistavanju prinaša tudi toliko koristnih nasvetov kot ta knjiga, toliko boljše. Da ne poudarjamo, da pomeni podariti svoji partnerici (ali hčerki, sestri, materi) to knjigo nekaj čisto drugega kot podariti ji priročnik za hujšanje.
Le slab mesec po izidu Prehrane 21. stoletja za ženske pri nas pa je dr. Kažinić Kreho pri zagrebški založbi Profil objavila še knjigo o prehrani za moške. Knjiga Prehrana 21. stoletja za moške (na sliki je detajl naslovnice) je zgrajena podobno kot »ženska« različica, moškega »prehranjuje« skozi vsa življenjska obdobja, morebiti najpomembnejši cilj pa je ozaveščanje o zdravi prehrani na sploh, ki ji, kot je znano, moški posvečajo mnogo manj pozornosti kot ženske in morda zato pogosteje trpijo za posledicami nezdravih prehranjevalnih navad.

Verjetno ste že kdaj pomislili, da so ob razvpitih imenih, kot so Jane Austin, Balzac, Flaubert, Hemingway, Pasternak, Tolstoj, Moravia, Andrić, Sienkiewicz, Henry James …, obstajali pomembni avtorji tega časa, ki jih niste brali. Da so pisali dobre knjige, ki se jih še vedno obsedeno bere, le da ne veste zanje.
Zbirka NOSTALGIJA bo poiskala nekatere med njimi in jih pripeljala k nam. K vam. Ste denimo vedeli, da je v Ameriki živeča ruska emigrantka, filozofinja in pisateljica Ayn Rand v svojem zajetnem prvencu pisala o strahovitih pogojih »nove Rusije« po oktobrski revoluciji veliko pred Pasternakom in Solženicinom? Da knjiga D'Arcyja Nilanda o avstralskem klatežu in njegovem štiriletnem otroku* predstavlja avstralsko klasiko 20. stoletja in da enigmatična drobna knjiga z začetka 20. stoletja portugalskega pisatelja Mária De Sá-Carneira še vedno buri debate in interpretacije – tudi v univerzitetnih krogih?

V knjižni zbirki Intermundia je izšla že osma knjiga: Jezikovni nagon kanadskega eksperimentalnega psihologa in kognitivista Stevena Pinkerja.

V zbirki Intermundia (prvo knjigo smo izdali spomladi 2007) objavljamo poljudnoznanstvene knjige, namenjene zahtevnejšim bralcem – tistim, ki od knjige pričakujejo več, kot obljublja zgolj njen naslov ali reklamno geslo. Najpomembnejša značilnost teh knjig je interdisciplinarnost, saj svoje probleme obravnavajo z vključevanjem različnih vidikov, pristopov, idej. Zbirka Intermundia je nastala iz želje po preseganju zaprtosti v težko umljive stolpe posameznih znanstvenih disciplin, zato nam gre za vzajemno oplajanje klasičnih naravoslovnih in družboslovnih obravnav. Želja po interdisciplinarnosti pa ne pomeni povezovanja česarkoli in za vsako ceno, saj nam je tuj populistični senzacionalizem brez ustrezne znanstvene globine in ostrine. Knjiga mora bralcem postreči z znanjem, ki je spoj najboljšega, kar premorejo različni svetovi človekovega védenja.