Razglasitev Pulitzerjevih nagrajencev je za ameriške medije eden najprivlačnejših dogodkov v letu, kajti večina izmed 21 kategorij je namenjena novinarstvu. V ZDA najbrž ni časopisa, revije, radijske ali TV mreže, spletnega časopisa, ki se vsako leto aprila po razglasitvi nagrad – te niso posebej zajetne – ne bi na dolgo in široko razpisal o nagrajencih. Posebna pozornost velja tudi dobitnikom nagrade za knjigo, zlasti roman – pomislimo samo na Cormaca McCartyja pa Philipa Rotha.
Glas o letošnji nagrajenki Jennifer Egan in njenem romanu A Visit From the Goon Squad je bilo slišati tudi pri nas, prezrt pa je bil nagrajenec za stvarno literaturo – Siddhartha Mukherjee. Nagrado mu je prinesla knjiga Kralj vseh bolezni (The Emperor of All Maladies), s podnaslovom Biografija raka.
Siddhartha Mukherjee, specialist onkolog, raziskovalec, profesor medicine na univerzi Columbia, si je s to knjigo zastavil ambiciozno nalogo in jo tudi odlično opravil. Želel je »prodreti v um te nesmrtne bolezni, razumeti njeno osebnost, demistificirati njeno vedenje« in ugotoviti, ali si lahko v prihodnosti obetamo, da bomo raka izkoreninili iz naših teles in naših družb.
Knjiga je resnična biografija, ki nas popelje daleč v zgodovino, štiri tisoč let nazaj, potem pa po ovinkasti poti prizadevanj mnogih posameznikov, trdega dela v iskanju zdravila, prebojnih spoznanj, upanja in človeških usod vse do današnjega časa. Bolezen, o kateri »se je nekoč samo šepetalo«, grozljiva v svoji uničevalnosti, a vendar občudovanja vredna v svoji izmuzljivosti in prilagodljivosti, tako postane glavni junak zgodovinske pripovedi, v kateri sčasoma, čeprav s strahom, nelagodjem in nekako neodločno, začutimo spoštovanje do sovražnika, ki ga sicer čedalje bolje poznamo, a ga še vedno nismo premagali.
Avtor si je med raziskovanjem gradiva za knjigo in svojim kliničnim delom pridobil široko znanje, ki ga je vtkal v izjemno skrbno napisano knjigo, poglavja opremil z odlomki iz svetovne literature, med seboj povezal niti spoznanj najrazličnejših raziskovalcev, predstavil širši družbeni in politični okvir v različnih obdobjih, ko so se države odločale »frontalno« spopasti z rakom, z empatijo vključil zgodbe ljudi, ki so premagali raka ali je on premagal njih, in še mnogo tega. Čeprav nam rak, »sprevržena različica nas samih«, kakor ga nekje poimenuje avtor, vzbuja toliko strahu in bi pogosto najraje sploh ne razmišljali o njem, knjiga, ki se bere kot napet roman, bralca posrka vase in jo je skoraj nemogoče odložiti. Ob vsakem prelomnem spoznanju začutimo močno upanje in se nalezemo avtorjevega spoštovanja do tega »kralja vseh bolezni«.
Zgodba o raku je zgodba o človeški iznajdljivosti, trdoživosti in vztrajnosti, pa tudi o oholosti, pokroviteljstvu in napačnem dojemanju. Mukherjee nam prislika stoletja odkritij, razočaranj, zmag in smrti, od perzijske kraljice Atose, ki ji je maligen tumor izrezal kar njen grški suženj, prek Galena, ki je verjel, da raka povzroča »črn žolč«, radikalne kirurgije, primitivnih obsevanj in kemoterapij 19. stoletja do sodobnih odkritij o mutacijah genov in napak na kromosomih, ob vsem tem pa ostaja razumljiv tudi laičnemu bralcu in globoko človeški.
Več o knjigi najdete na avtorjevi uradni spletni strani. Knjiga, za katero so pravice prodane v okoli 40 držav, izide v slovenščini pri založbi Modrijan – v prevajanje smo jo zaupali prevajalki Lili Potpara – predvidoma v drugi polovici leta 2012. Pri naši založbi bo objavljen tudi roman Jennifer Egan (prevod Maja Novak).

Pogovor z avtorjem (v angleščini)