Razstave

Od srede, 23. novembra, do nedelje, 27. novembra, bo Cankarjev dom v Ljubljani gostil 27. slovenski knjižni sejem. Založba Modrijan bo k ogledu in nakupu knjig vabila na veliki razstavni prostor v Veliki sprejemni dvorani, kjer bodo na voljo zlasti knjižne novosti leta 2011, in na malo stojnico v Prvem preddverju, kjer bomo ponudili večino Modrijanovega programa in knjige po občutneje nižjih cenah. Razstavni prostor, ki sta ga letos že tretjič zaporedoma opremili Branka Smodiš in Vesna Vidmar, bo v znamenju Vinskih bravur Draga Medveda, prvič pa bo na sejmu razstavljena tudi izjemna biografija Edvarda Kocbeka In stoletje bo zardelo, ki jo je napisal dr. Andrej Inkret.

V petek zvečer, 10. junija, bodo v Piranu, v neoklasicistični palači Trevisini ob mandraču, odprli razstavo »SIJAJNI POP«. Na razstavi, ki sta jo omogočila galerista Živa Škodlar Vujić in Lazo Vujić, bo kar štiri mesece na ogled zbirka del svetovno znanih umetnikov pop arta: Andyja Warhola, Toma Wesselmanna, Roya Lichtensteina, Jamesa Rosenquista, Johna Chamberlaina in Roberta Rauschenberga.
Nedvomno bodo poglede obiskovalcev najbolj pritegovali sitotiski Andyja Warhola (Marilyn Monroe, Nedeljsko jutro, Cvetje, Sadje...), med predstavljenimi umetniki nedvomno najbolj znanega, zato ni nenavadno, da na razstavo opozarjajo plakati in vabila z upodobitvijo Warholovih umetnin.
Vabljeni tudi na pogovor, ki bo v sredo, 15. junija, ob 20.00 v palači Trevisini. O Warholu in pop artu se bosta pogovarjala dr. Lev Kreft in dr. Ernest Ženko.

Aprila se bo Ljubljana poslovila od naziva svetovne prestolnice knjige, sklepno dejanje celoletnega programa pa je, tako kot je bilo uvodno, posvečeno literaturam sveta. Eden osrednjih gostov festivala »Literature sveta – Fabula 2011« je slovenski pisatelj Drago Jančar, v čigar čast je v Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana postavljena priložnostna razstava njegovih del, prevedenih v druge jezike. Med najnovejšimi prevodi je tudi roman Drevo brez imena (Modrijan, 2008, zbirka Euroman), ki ga že lahko berejo v hrvaščini, ukrajinščini, nemščini in madžarščini.

Tretjega novembra letos bo minilo trideset let od smrti Edvarda Kocbeka, morda ene najkontroverznejših slovenskih osebnosti 20. stoletja. Knjiga In stoletje bo zardelo, ki jo je napisal Andrej Inkret in je pred kratkim izšla v Modrijanovi zbirki Poteze, velja za njegovo prvo biografijo in prinaša poglobljeno branje o Kocbekovem življenju in delu. Je tudi dragocen dokument, ki se na trenutke bere kot napeta kriminalka iz slovenske novejše zgodovine.
Edvardu Kocbeku in knjigi In stoletje bo zardelo bomo v četrtek, 10. marca, ob 18. uri posvetili poseben dogodek v Modrijanovi knjigarni – literarni večer »Kdo je ta človek – Edvard Kocbek?« O Kocbeku se bosta pogovarjala avtor knjige dr. Andrej Inkret in zgodovinar dr. Peter Vodopivec, ki bo skušal osvetliti zgodovinski pomen delovanja Edvarda Kocbeka.

V sredo, 1. decembra, se bo začel 26. slovenski knjižni sejem v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki ga organizira Združenje knjižnih založnikov pri Zbornici založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev GZS.
Na sejmu bo sodelovalo 111 razstavljavcev, prodajno razstavo knjig in drugih izdaj pa bo spremljal bogat program. Gostje z vseh vetrov bodo v Debatni kavarni razmišljali o knjigah, branju in življenju.

Akademik dr. Kajetan Gantar je doktor literarnih znanosti, klasični filolog in prevajalec, upokojeni redni profesor za latinski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, učitelj več generacij klasičnih filologov in večine danes aktivnih učiteljev latinščine in grščine. Pri založbi Modrijan je pred kratkim objavil prenovljeni prevod Heziodovih pesnitev Teogonija in Dela in dnevi (prvič je prevod izšel leta 1974 v zbirki Kondor), pred nekaj leti pa tudi novo izdajo Teofrastovih Značajev. Zdaj se med drugim ukvarja s prevajanjem razprave O vzvišenem Dionizija Longina, ki jo bomo objavili prihodnje leto.

Exegi monumentum aere perennius. – »Zgradil sem spomenik, bolj trajen kot iz brona.« Ta znameniti verz iz Horacijeve pesmi se nadvse prilega slovesnosti, ki bo v torek, 26. oktobra 2010, ob 18. uri v Modrijanovi knjigarni. Počastili bomo namreč osemdesetletnico akademika prof. dr. Kajetana Gantarja.
Kajetan Gantar je klasični filolog, mednarodno priznan znanstvenik, prevajalec, kulturni ustvarjalec ter učitelj več generacij klasičnih filologov in večine danes aktivnih učiteljev latinščine in grščine.

V Modrijanovi knjigarni je kupcem in malce radovednejšim obiskovalcem na ogled (in nakup) prodajna razstava romanov oziroma leposlovnih del, ki so bila bodisi pri nas ali v tujini ovenčana s katero od pomembnejših literarnih nagrad in so na voljo tudi v slovenskem prevodu. Našli jih boste v osrednjem prostoru knjigarne, na široki polici ob oknih, ki se odpirajo v notranje dvorišče. Razstava je pripravljena na podlagi seznamov nagrad in nagrajenih književnikov ter njihovih del, ki so objavljeni na naših spletnih straneh.

Univerzitetna knjižnica Maribor vabi na odprtje spominske fotografske razstave ob stoletnici rojstva skladatelja, pianista, esejista, fotografa in alpinista Marijana Lipovška, ki bo v torek, 19. oktobra 2010, ob 17. uri v Glazerjevi dvorani UKM (Gospejna ulica 10, Maribor). Razstava bo na ogled do konca oktobra.
Ob odprtju bo predstavljena knjiga Kje so tiste steze, nova izdaja Lipovškove knjige o večni lepoti slovenskih gora, ki je sredi avgusta izšla pri naši založbi.

Danes so v Kunstmuseumu v Baslu (Švica) odprli razstavo z naslovom »Andy Warhol. Zgodnja šestdeseta. Slike in risbe 1961–1964«. Okoli 70 slik in risb tega nenavadnega umetnika bo na ogled vse do 23. januarja 2011.
Basel ni daleč, in če ste resnični ljubitelj Andyja Warhola, vzemite s seboj knjigo Filozofija Andyja Warhola (v prevodu Lili Potpara in s spremno besedo dr. Leva Krefta), ki septembra izide v Modrijanovi zbirki Poteze.