Srečavanja

V eni prejšnjih novic smo samo namignili, zdaj pa gre zares. V Slovenijo, v Ljubljano, prihaja srbski pisatelj Vladimir Pištalo, avtor romana Tesla, portret med maskami. Roman je prvo Pištalovo delo, ki je prevedeno v slovenščino, za prevod pa smo poskrbeli pri Modrijanu s prevajalko dr. Đurđo Strsoglavec, odlično poznavalko južnoslovanskih književnosti pri nas. Knjiga je izšla v zbirki Poteze.
Pištalo je avtor več romanov in zbirk kratkih zgodb, največ pozornosti pred romanom o Tesli pa je pritegnil roman Milenijum u Beogradu (2000), ki se je leta 2008 uvrstil med pet nominiranih za prestižno francosko nagrado Femina v kategoriji tuji roman. Za Teslo, portret med maskami je Pištalo v začetku leta 2009 prejel ugledno srbsko književno nagrado – Ninovo, sledilo je lepo število prevodov, tudi slovenski, v ožjem izboru za Ninovo nagrado pa je bil tudi njegov zadnji roman Venecija (2011).

»V osemdesetih letih je bilo slovensko književno življenje v razcvetu, na straneh resnih intelektualnih publikacij in dnevnega tiska pa nihče od mnogih literarnih kritikov ni užival tako visoke mere spoštovanja in splošnega soglasja o tehtnosti njegovih estetskih sodb, kot ga je užival Andrej Inkret. Literarnim umetninam se je znal približati od znotraj, pri pazljivem opozarjanju na njeno izmuzljivo resnico in pripovedne stile pa si je vzel še čas za premislek o možnostih in dosegu lastne kritiške drže. Temu izzivu je odgovarjal na zgledno sistematičen način, ne le za literaturo, ampak tudi za gledališče, v svoji praktični kritiki pa je postavil visoke standarde, oprte na dvomečo distanco. Z eno besedo: Andrej Inkret je bil osrednja slovenska literarnokritiška avtoriteta, čas njegove kritike pa polnokrvni čas, ki ga smemo za izgubljenega priznati le v lastno škodo.«

Lektorski krožek na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije in založba Modrijan v Tednu vseživljenjskega učenja* vljudno vabita na predstavitev knjige Pravipis: zbirka pravopisnih kavljev z nekaj napotki za brskanje po e-slovarjih, ki bo v sredo, 15. maja 2013, ob 19. uri v predavalnici Maestral 3 Fakultete za humanistične študije v Kopru (Titov trg 5).
Avtorica priročnika Aleksandra Kocmut bo med drugim izvedla krajše pravopisno predavanje Pravipis – presek jezikovnih kavljev in odgovarjala na jezikovna vprašanja obiskovalcev.

Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Veleposlaništvo Federativne republike Brazilije v Ljubljani in založba Modrijan vabimo na predstavitev romana Devet noči brazilskega pisatelja Bernarda Carvalha, ki bo v okviru 2. ciklusa prireditev »Dnevi luzofonije v Sloveniji« v ponedeljek, 6. maja 2013, ob 18. uri v prostorih DSKP na Tomšičevi 12 v Ljubljani.
Pogovarjali se bomo o Braziliji, brazilskih Indijancih, luzofoniji, ki povezuje portugalsko govoreče prebivalstvo v osmih državah po svetu, o njihovih kulturah ter odnosih med njimi. Spregovorili bomo tudi o pomembnosti portugalskega jezika in njegove razširjenosti po svetu.

Zgodovina pozna veliko primerov prepletanja resničnosti in izmišljenega, pa ne le tistih v literaturi, filmu ali vizualni umetnosti, kjer sta premešana namerno, ampak tudi tistih nasprotnih, ko se izmišljeno vplete v življenje. »Kot v filmu« je ne nazadnje stavek, ki odseva prav ta razmerja. Absurdna, pravzaprav tragična takšna situacija se je pred dvajsetimi leti pripetila Žarku Lauševiću. Sredi blesteče igralske kariere se mu je življenje obrnilo na glavo, ko se je pred nekim lokalom v Podgorici, kamor sta zavila z bratom, nepričakovano zapletel v pretep in v samoobrambi ubil dva človeka. Pristal je v beograjskem Centralnem zaporu, v katerem je snemal prizore iz filmov Brata po materi in Bolje od bega ter nanizanke Sivi dom. In kjer je med snemanjem filma spoznal cel kup stražarjev, z upravnikom pa sta bila celo v sorodstvu. Da bi preživel kruto igro usode, je začel pisati zaporniški dnevnik, ki ga je leta 2011 objavil v odmevni knjigi Leto mine, dan nikoli.

Če knjige Tesla, portret med maskami srbskega pisatelja Vladimirja Pištala še niste kupili in prebrali, počakajte še malo in si ob nakupu knjige v Modrijanovi knjigarni prislužite še pisateljev avtogram. Vladimir Pištalo bo namreč maja gostoval v Ljubljani.
Dotlej pa preberite intervju, ki je bil objavljen v Sobotni prilogi Dela 20. aprila 2013. S pisateljem, ki se je rodil v Sarajevu, od leta 1993 pa živi in dela v ZDA – ameriškim študentom predava svetovno in ameriško zgodovino – se je pogovarjal Branko Soban.
Vladimir Pištalo je eden najbolj znanih sodobnih srbskih pisateljev. Piše kratke zgodbe in romane ter prevaja. Roman Tesla, portret med maskami je v Srbiji objavil leta 2008, leta 2009 pa zanj prejel ugledno Ninovo nagrado. Delo je prevedeno v več jezikov, že nekaj mesecev pa ga je mogoče brati tudi v slovenščini, v odličnem prevodu Đurđe Strsoglavec.

Naključje je, da je UNESCO leta 1995 razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic 23. april, rojstni dan slovenskega slikarja Iveta Šubica. Ive Šubic, »slikar Poljanske doline«, se je rodil tega dne leta 1922, lani bi praznoval devetdeset let, malo pred 91-letnico rojstva pa je izšla prva velika monografija, posvečena slikarjevemu življenju in delu – Ive Šubic – slikar Poljanske doline.
Na to imenitno knjigo, ki jo lahko zdaj občudujete že v drugi izdaji, bi bili gotovo ponosni tudi trije veliki književniki, Miguel de Cervantes, William Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega, ki so umrli 23. aprila 1616 – na isti dan – in v katerih počastitev praznujemo 23. april kot dan knjige.

Prva ljubljanska predstavitev knjige – predstavili smo jo že v Škofji Loki in Kamniku – bo torej v torek, 23. aprila 2013, ob 18. uri v Moderni galeriji (Tomšičeva 14, Ljubljana).

Februarja je pri založbi Modrijan izšel dolgo pričakovani prevod knjige Igre, ki jih igrajo narkomani srbskega psihoterapevta dr. Zorana Milivojevića. Knjiga obravnava razgibani vrtiljak psiholoških igrer, ki se neprestano uprizarjajo v narkomanski subkulturi. To pa je le osrednji poudarek tega vsestranskega priročnika, saj nam avtor prepričljivo pokaže, da je ideja iger univerzalna in da jih igramo vsi, ob različnih priložnostih.

Če ste se doslej z dr. Zoranom Milivojevićem srečavali le v knjigah – v slovenskem prevodu jih je izšlo že veliko – je dva meseca po izidu knjige Igre, ki jih igrajo narkomani že skrajni čas, da se z njim srečate tudi ob knjigi. In to obkroženi s knjigami v Modrijanovi knjigarni!
Kaj pravzaprav pomeni podnaslov knjige »Transakcijska analiza problematičnega jemanja drog«?

Prešine me, da sem bil pretežno odsoten, kadar so mi podeljevali kakšne nagrade. Ali pa se nisem mogel tega veseliti. Slast uspeha po prejemu zlate arene v Pulju za Oficirja z vrtnico mi je z izmišljenim intervjujem pokvarila neka novinarka. Takrat sem sicer snemal mini serijo Mamma Lucia v Pančevu in Košutnjaku. Šlo je za ekranizacijo romana The Fortunate Pilgrim Maria Puza v produkciji Carla Pontija s Sophio Loren v naslovni vlogi. Spominjam se njenega komentarja, ko je na snemanju slišala za mojo areno: »Ti si zdaj najboljši igralec v Jugoslaviji!«

V Izobraževalnem programu kulturno umetniških programov TV Slovenija že drugo leto nastaja dokumentarna serija Na poti. Oddaje pripravljata scenaristka in urednica Nuša Ekar ter režiser Božo Grlj. Gre za portretne mozaike posameznikov, ki se – vsak na svoj način – podajajo na svojo pot. Ta je morda postala način njihovega življenja, bodisi v dobesednem smislu ali pa metaforičnem, poudarek pa je človekovo sožitje z naravo.
Eden izmed filmov letošnje serije nosi naslov Na poti popotnika in je posvečen popotniku, pisatelju in scenaristu Željku Kozincu.