V spomin

Molekularna biologa Francis Crick in James D. Watson sta 25. aprila 1953 v reviji Nature objavila članek ›Molekularna zgradba nukleinskih kislin‹. V njem sta opisala molekulo DNK, ki je zgrajena v obliki dvojne vijačnice. Ta članek je bil po obsegu dokaj skromen, s svojo daljnosežnostjo pa je v znanstveno zavest človeštva udaril kakor atomska bomba. Odkritje DNK je pomenilo kvantni skok v človekovem védenju o naravi vsega živega.
Pravkar mineva točno šest desetletij od te objave in razvoj, ki ga je odtlej znanost v različnih smereh opravila, je naravnost osupljiv.

Naključje je, da je UNESCO leta 1995 razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic 23. april, rojstni dan slovenskega slikarja Iveta Šubica. Ive Šubic, »slikar Poljanske doline«, se je rodil tega dne leta 1922, lani bi praznoval devetdeset let, malo pred 91-letnico rojstva pa je izšla prva velika monografija, posvečena slikarjevemu življenju in delu – Ive Šubic – slikar Poljanske doline.
Na to imenitno knjigo, ki jo lahko zdaj občudujete že v drugi izdaji, bi bili gotovo ponosni tudi trije veliki književniki, Miguel de Cervantes, William Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega, ki so umrli 23. aprila 1616 – na isti dan – in v katerih počastitev praznujemo 23. april kot dan knjige.

Prva ljubljanska predstavitev knjige – predstavili smo jo že v Škofji Loki in Kamniku – bo torej v torek, 23. aprila 2013, ob 18. uri v Moderni galeriji (Tomšičeva 14, Ljubljana).

Ive Šubic, »slikar Poljanske doline«, bi lani na praznik knjige, 23. aprila, praznoval 90 let. To je bila več kot primerna priložnost – bil pa je tudi skrajni čas –, da dobi svojo veliko monografijo. Knjiga Ive Šubic – slikar Poljanske doline je izšla pred kratkim pri založbi Modrijan, še pravi čas, da je »ujela« razstavo Šubičevih del Brezčasne podobe, ki je v Galeriji Miha Maleš v Kamniku na ogled od 10. oktobra lani. Razstava Brezčasne podobe se osredotoča predvsem na figuralne upodobitve v avtorjevem opusu, saj je prav ta del tisti, ki ga najbolj zaznamuje in hkrati loči od sočasnih umetnikov, njegovih sodobnikov, ki so se navezovali na sočasne novosti.
Ogled razstave je mogoč še do 15. maja, ena prijetnejših priložnosti za obisk galerije pa utegne biti sreda, 27. marca 2013, ob 18. uri, ko bo v njenih prostorih tudi predstavitev monografije Ive Šubic – slikar Poljanske doline.

Občina Škofja Loka, Muzejsko društvo Škofja Loka in založba Modrijan vas vljudno vabijo na predstavitev knjižne monografije Ive Šubic – slikar Poljanske doline, ki bo v torek, 12. marca 2013, ob 19. uri v Sokolskem domu v Škofji Loki (Mestni trg 16–17).
Slikarja Iveta Šubica (1922–1989) in njegovo ustvarjanje bo predstavil dr. Miklavž Komelj.
V preddverju Sokolskega doma bo na ogled razstava filatelističnih spominskih izdaj z ilustracijami Iveta Šubica, ki jo bo predstavil Janko Štampfl.
Violinistka Ana Julija Mlejnik bo zaigrala del violinskega koncerta Jeana Sibeliusa, Ivetovega najljubšega skladatelja.
Prisrčno vabljeni!

Nobenega dvoma ni, da so se najhujše vojne grozote zgodile med holokavstom. Ta sramotna epizoda človeške zgodovine je imela strašne posledice na celotno civilizacijo. Šele pred nekaj leti, leta 2005, je generalna skupščina Združenih narodov z resolucijo 60/7 kot vsakoletni spomin na žrtve holokavsta proglasila 27. januar. Tega dne leta 1945 je namreč Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče smrti Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Ob razglasitvi svetovnega dne spomina na žrtve holokavsta je takratni generalni sekretar Kofi Annan zbrane nagovoril z mislimi: »Nedopustno je sprevračanje tragedije holokavsta, ki je brez primere.

7. januarja 1943, pred 70 leti, je v New Yorku, star 86 let, umrl znanstvenik Nikola Tesla. To je priložnost, da napovemo skorajšnji izid romana Tesla, portret med maskami, ki ga je napisal v ZDA živeči srbski pisatelj Vladimir Pištalo. Gre nedvomno za eno najboljših del o Tesli, kar jih je bilo napisanih doslej, za roman pa si je avtor leta 2008 prislužil tudi najprestižnejše srbsko literarno priznanje – Ninovo nagrado.

Leto 2013 se je začelo in spodobi se, da tako kot lani tudi letos pravi čas opozorimo na avtorje, katerih dela smo objavili pri Modrijanu in obhajajo letos okrogel jubilej. 80. rojstni dan enega od avtorjev smo že zamudili – nemški zgodovinar Hans-Ulrich Thamer, avtor Nacionalsocializma, je osem desetletij življenja dopolnil že 1. januarja.
• 28. februarja bo ameriški ekonomist, nobelovec Paul Krugman star 60 let. Pri Modrijanu smo pred kratkim objavili prevod njegove zadnje knjige Ustavimo to krizo takoj!

»V rosnih letih je bil Gustave šibak, bledikav in bolehen; tako zelo, da je njegov oče, ko je na rouenskem pokopališču kupil posest za družinski grob, dal kar vnaprej izkopati malo manjšo jamo za krsto najmlajšega sina, saj so se sprijaznili, da ta ne bo več prav dolgo živel. Ko so Flauberta leta 1880 pokopali, tako nista umanjkali morbidna ironija in groteska, ki sicer prevevata njegovo mladostno prozo: pogrebci so se pošteno namučili, da so pisateljevo krsto na kolikor toliko dostojen način spravili v zanjo mnogo pretesen grob,« je v spremni besedi h knjigi Spomini nekega norca in izbrana mladostna dela zapisal prevajalec Ignac Fock ter nanizal še vrsto zanimivih podrobnosti iz življenja francoskega pisatelja Gustava Flauberta, enega največjih romanopiscev v zgodovini evropske pa tudi svetovne književnosti.

V soboto, 8. decembra, bo minilo 32 let od trenutka, ko je bilo pretrgano življenje enega največjih glasbenikov vseh časov – Johna Lennona. Vsi ga poznamo kot člana skupine The Beatles, velikega borca za človekove pravice in pisca besedil. Toda kdo je bil John Lennon? V kakšnem okolju je odraščal? Kakšen je bil njegov odnos do staršev? Kdaj je glasba vstopila v njegovo življenje? Kakšen je bil kot mož in oče? ... Odgovori so manj znana dejstva iz Lennonovega življenja, pa vendarle ključna za razumevanje njegovega načina razmišljanja in umetniškega ustvarjanja.
Raziskovanja intimne plati tega genija se je lotil Hunter Davies in v knjigi John Lennon: Pisma – v prevodu Maje Novak je izšla pred slabim mesecem, samo mesec dni po izidu izvirnika – sestavil »kolaž« iz skoraj tristo pisem, razglednic, zapiskov in seznamov, ki jih je Lennon napisal družini, prijateljem, občudovalcem, tujcem, časnikom, raznim organizacijam, odvetnikom in celo pralnici.

Datumi pogosto niso kaj več kot suhoparni podatki, a ker nenehno brenčijo okoli nas, se nanje včasih nalepi tudi kakšno naključje. Tako se je zgodilo ta mesec: srečali se bosta dve obletnici smrti dveh umetnikov, ki sta bila – in sta vsaj v omejenem smislu še vedno – velikana svojega področja, baleta. To srečanje nikakor ne bo nekaj novega, saj sta se že v življenju srečevala, družila in soustvarjala.
Prvi je Maurice Béjart (1927–2007), francoski baletni plesalec in koreograf, avtor številnih novosti v modernem baletu in tudi ustanovitelj znamenitega Béjart Balleta iz Lozane; tega smo nazadnje videli pri nas v okviru letošnjega, 60. poletnega Ljubljanskega festivala (z uprizoritvijo klasičnega dela Stravinskega). Maurice Béjart je s svojimi inovacijami udomačil baletno umetnost za 20. stoletje in jo učinkovito približal množičnemu modernemu občinstvu; 22. novembra bo minilo pet let od njegove smrti.