V spomin

Razvrsti po: datumu objave abecedi

22.02.2018

Dvojna obletnica Gabrieleja d’Annunzia – poeta in hujskača, svetovljana in fašista, bonvivana in puščavnika »

Prvega marca bo minilo 80 let od smrti, le malo zatem (12. marca) pa 155 let od rojstva vsestranskega italijanskega literata, umetnika in gizdalina, pesnika in plejboja, megalomana, genija in monstruma Gabrieleja d’Annunzia (1863–1938). To je lepa priložnost, da se tudi Slovenci spomnimo njegove življenjske zgodbe, ki sta nam jo v knjigi Ščuka. Gabriele d’Annunzio – pesnik, zapeljivec in vojni pridigar mojstrsko razgrnila britanska biografinja Lucy Hughes-Hallett (2013) in prevajalec Andrej E. Skubic (2016). In kaj so o njej zapisali slovenski recenzenti?

Matej Bogataj je zapisal, da je »fascinantna, a ne le zato, ker je avtorica opravila široko raziskavo o tem simptomatičnem pesniškem in političnem fenomenu, temveč tudi zato, ker sta pesnikova podoba in zvezdništvo že za njegovega življenja delovala kot umetnina.«

objavljeno v rubriki: V spomin

02.01.2018

2018: Beauvoir, Haasse, D'Annunzio, Klíma, Marx, Winckelmann, R. Hughes, Goldstein, Slauerhoff in T. Hughes »

Leto 2018 se je začelo, torej je čas za napovedi. Koga se bomo pri Modrijanu spomnili to leto?

JANUAR
9. januarja bo minilo 110 let od rojstva francoske filozofinje in pisateljice Simone de Beauvoir. Leta 2014 je v zbirki Svila izšla njena novela Nesporazum v Moskvi (prev. Maja Kraigher), »mojstrska miniatura o ljubezni in minevanju, v kateri ni niti trohice lažnega sentimenta ali zlagane romantike, omembe Marxa, Trockega in kitajskih komunistov pa so tako naravne in lahkotne kot rožnati pridih petrograjskih belih noči ali poletna sapa v krošnjah moskovskih brez«, kakor je o njej zapisala Manca G. Renko, ko jo je izbrala za Delovo »knjigo tedna«. A s tem Beauvoir za nas ni izrekla zadnje besede. Pripravljamo namreč prevod ene najodmevnejših stvarnih knjig leta 2016 – V kavarni eksistencialistov. Svoboda, bit in marelični koktajli pri nas že znane britanske avtorice Sarah Bakewell.

objavljeno v rubriki: V spomin

17.12.2017

Ob 100. obletnici rojstva nemškega pisatelja Heinricha Bölla, Nobelovega nagrajenca za književnost leta 1972 »

V predbožičnem času, ko srečujemo same bolj ali manj okrogle obletnice, skozi časovno lino pa si ogledujemo že njihov novi odmerek prihodnje leto, se spomnimo še ene, ki se bo dopolnila v četrtek, 21. decembra. Takrat bo minilo sto let od rojstva nemškega pisatelja Heinricha Bölla.

Heinrich Böll (1917–1985) je pri nas eden tistih napol neznancev, ki pripadajo nekako svetu (pol)preteklosti: kdor ni vsaj nekoliko starejšega letnika, da bi se ga še spomnil iz tedenskih obzornikov na televiziji, o njem bržkone le malo ve. A po krivici, saj ga imamo kar nekaj prevedenega – če mislimo le na Bölla kot pisatelja. Po enaki krivici pa tudi zato, ker se zdi, da pri Heinrichu Böllu podatek, da je prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo, skoraj utone v biografskem oceanu pomenov in smislov, ki jih je kot osebnost dal literaturi, povojni nemški in evropski družbi in politiki ter nič manj kar človeštvu kot celoti.

objavljeno v rubriki: V spomin

03.12.2017

300. obletnica rojstva nemškega umetnostnega zgodovinarja Johanna Joachima Winckelmanna »

Za Nemce – pa ne le tiste, ki jih zanimata umetnost in zgodovina, še zlasti antika – je leto 2017 leto Johanna Joachima Winckelmanna, slovitega nemškega učenjaka, »očeta« umetnostne zgodovine in klasične arheologije. Rodil se je namreč pred 300 leti, sicer šele 9. decembra, vendar rojaki obeležujejo obletnico njegovega rojstva vse leto, njihova pozornost pa mu bo posvečena tudi prihodnje leto, ko bo – 8. junija250. obletnica njegove tragične smrti. Večino dogodkov, povezanih z obletnicama, prireja Winckelmannova družba z Winckelmannovim muzejem, ki domuje na Winckelmannovi ulici v Stendalu, mestu v deželi Saška-Anhalt, kjer se je rodil. Winckelmannovo leto, ki ima tudi mednarodni značaj – dejavnosti potekajo še v 14 drugih državah –, bo sklenil mednarodni kongres v Berlinu in Stendalu, katerega tema je »umetnost in svoboda«.

Johanna Joachima Winckelmana in njegovo delo poznajo pri nas le redki izmed tistih, ki z umetnostjo starega veka niso tesno povezani kot strokovnjaki. Vse do pred nekaj leti ni bilo v slovenščini dostopno niti eno samo Winckelmannovo delo – cobiss ga prvič prepozna šele leta 2008, ko je bil predstavljen v Novi reviji –, in šele leta 2013 smo dobili prevod njegovega najpomembnejšega in najvplivnejšega dela – Zgodovine umetnosti starega veka (Geschichte der Kunst des Alterthums, 1764).

objavljeno v rubriki: V spomin

21.08.2017

Sto let Cvetja v jeseni – praznični konec tedna na Visokem in v Poljanah nad Škofjo Loko »

Pisatelj Ivan Tavčar (1851–1923) se je rodil leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Njegov opus obsega več kot 40 pripovednih del – črtice, novele, povesti in romane –, eno najbolj znanih pa tudi najbolj priljubljenih pa je Cvetje v jeseni. Povest je pod psevdonimom Emil Leon začela izhajati pred stotimi leti v Ljubljanskem zvonu, na vrhuncu Tavčarjeve pisateljske kariere. Dve leti zatem je izšla Visoška kronika.

Stoletnica Cvetja je odlična priložnost za poklon rojakov – Poljancev velikemu Poljancu. Konec tedna bo zato Poljanska dolina odeta v jesensko cvetje. V četrtek, 24. avgusta, ob 19.30 bo v Kulturnem domu Poljane predstavitev nove izdaje Cvetja, ki je izšlo v sodelovanju s poljanskim KD dr. Ivan Tavčar, s pogovorom o knjigi in o poljanskem narečju; gostje si bodo ogledali filmski kolaž Cvetja in razstavo v knjigi objavljenih ilustracij akademske slikarke Maje Šubic. V petek, 25. avgusta, bo vse od 17. ure naprej živahno na Visokem: sejmu domačih dobrot bosta sledili kratka predstavitev knjige in otvoritev spominske knjižnice v Tavčarjevem dvorcu, ob 21. uri pa se bo začel muzikal Cvetje v jeseni.

objavljeno v rubriki: V spomin

28.04.2017

Maurice Béjart, Maja Plisecka in Isadora Duncan. – Mednarodni dan plesa in baletni triptih Favn – Carmen – Bolero »

29. aprila je 290. obletnica rojstva francoskega plesalca in baletnega reformatorja Jean-Georgesa Noverra (1727–1810). Pred 35 leti je Plesni komite Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu na pobudo slovenskega baletnika in koreografa Henrika Neubauerja 29. april razglasil za mednarodni dan plesa. Neubauer je tudi avtor prve poslanice in pisec spremnega besedila k prevodu knjige Trenutek v življenju drugega francoskega koreografa Mauricea Béjarta. Béjart bi 1. januarja dopolnil 90 let, 22. novembra bo 10. obletnica njegove smrti, njegova skupina Béjart Ballet iz Lozane pa letos praznuje 30 let.
Na sliki je Béjart z rusko prima ballerino assoluto Majo Mihajlovno Plisecko. Prvič sta sodelovala pri Boleru, in to leta 1975, ko je bilo Maji že 50 let. Pozneje sta skupaj, po avtobiografiji ameriške plesalke Isadore Duncan Moje življenje in na Majino pobudo, ustvarila balet Isadora, in Maja ga je plesala leta 1977, ob 100. obletnici rojstva Isadore Duncan, v Bolšoju (še dve obletnici: Isadora Duncan se je rodila 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v letu, ko se je rodil Béjart). Avtobiografija Maje Plisecke (umrla je 2. maja 2015) izide jeseni pri naši založbi, iz ruščine jo je prevedla Nataša Jelič.

objavljeno v rubriki: V spomin

08.01.2017

Modrijan v letu 2017. – Spomnili vas bomo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov »

Vstopili smo v leto 2017 in čas je, da opozorimo na rojstne dneve, okrogle obletnice rojstev in smrti ter pomembnih dogodkov, ki se jih bomo letos pri Modrijanu spomnili posebej zato, da vas povabimo k nakupu in branju naših knjig.
Prva je že za nami. 1. januarja bi 90 let dopolnil veliki baletni koreograf in plesalec Maurice Béjart. Pri Modrijanu smo izdali kar dve njegovi avtobiografiji – Trenutek v življenju drugega in Čigavo življenje? 2017 pa je »Béjartovo leto« tudi zato, ker praznuje 30 let skupina Béjart Ballet Lausanne. Skupino po smrti utemeljitelja – umrl je 22. novembra 2007 – vodi Gil Roman (na posnetku z Béjartom).

Dve obletnici sta povezani tudi z znamenito ameriško plesalko Isadoro Duncan (Moje življenje). Rodila se je 27. maja 1877 in umrla 14. septembra 1927, v Béjartovem rojstnem letu. Leta 1977, ob 100-letnici njenega rojstva, je Maurice Béjart ustvaril balet Isadora, z velikim uspehom pa ga je odplesala ruska primabalerina Maja Plisecka.

objavljeno v rubriki: V spomin

23.08.2016

Marijina zgodba Colma Toíbína kot Brezmadežna/Immaculata Tomaža in Livije Pandur septembra v Drami SNG Maribor »

Tomaž Pandur se je poslovil sredi snovanja še ene izmed gledaliških predstav, ki priklicujejo velike zahodne zgodbe oziroma like: v svojem poslednjem delu je po navdihu romana Marijin testament irskega pisatelja Colma Toíbína v fokus postavil Jezusovo mater Marijo – »pretresljivo, pomenljivo naključje lahko vidimo v tem,« pripominja Petra Vidali v zapisu o knjigi v Večeru. Pretresljivo in pomenljivo nemara prav v pomenu, ki ga režiserjeva sestra in dramaturginja Livija Pandur pripiše Brezmadežni/Immaculati, kakor je predstava dobila naslov, ko jo označi kot »oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, ki jih ne more nič zaceliti«. Da je roman Marijin testament v slovenskem prevodu – prevedel ga je Jure Potokar – izšel ravno na dan, ko smo izvedeli, da nas je Pandur zapustil, smo na založbi Modrijan doživeli kot še eno pretresljivo naključje.

Marijin testament je kratka, a močna Marijina izpoved, ki pusti pečat ne glede na versko prepričanje, saj zadeva materinsko ljubezen – v kateri lahko najdemo izčiščene podobe ljubezni sploh –, a izostreno s tragično izkušnjo, bolečino, ki jo je težko ubesediti.

objavljeno v rubriki: V spomin

07.03.2016

Dirigent, ki ni odložil svoje taktirke* – umrl je Nikolaus Harnoncourt »

V soboto, 5. marca, je na svojem domu v 87. letu starosti preminil avstrijski čelist in dirigent Nikolaus Harnoncourt (1929–1916). Sicer je že 5. decembra lani, na predvečer svojega 86. rojstnega dne, sporočil, da se zaradi zdravstvenih razlogov umika izza dirigentskega pulta.
Vso svojo glasbeno kariero je posvetil iskanju prvotnega, ›izvirnega‹ zvoka. Z ansambli pod svojim dirigentskim vodstvom je utiral in odkrival popolnoma nove poti in interpretacije klasičnega opusa iz tako rekoč celotne moderne glasbene zgodovine. A ne le moderne – skupaj s svojo ženo Alice je leta 1957 ustanovil ansambel Concentus Musicus Wien, ki goji tradicijo stare glasbe in tudi njenega izvajanja na zgodovinskih glasbilih, kajti po njegovih besedah bo »glasba vsake dobe najbolj živa tedaj, če jo izvajamo z zvočnimi sredstvi njenega sodobnega časa«. S svojim ansamblom Concentus Musicus je sodeloval tudi na vsakoletnem štajerskem kulturnem festivalu Styriarte v Gradcu.
Nikolaus Harnoncourt je v desetletjih svojega ustvarjanja poskrbel za vrsto koncertnih ciklov in posnetkov (koncertov, simfonij …) mnogih najvidnejših klasikov zadnjih nekaj stoletij in sodeloval tudi pri neštetih opernih uprizoritvah, npr. Rameauja, Händla, Mozarta. V letih 2001 in 2003 je dirigiral znameniti novoletni koncert Dunajskih filharmonikov.

objavljeno v rubriki: V spomin

23.01.2016

27. januar, mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta – poslanica generalnega sekretarja OZN Bana Ki-moona »

Med drugo svetovno vojno so nacisti sistematično internirali in ubili šest milijonov Judov. Ubijali so tudi Sinte in Rome, politične zapornike, homoseksualce, invalide, Jehovove priče in sovjetske vojne ujetnike.
Holokavst je bil zločin brez primere. Nihče ne more zanikati obstoja dokazov, da je do njega res prišlo. Ko se spomnimo njegovih žrtev in ko se poklonimo pogumu preživelih ter tistih, ki so jim pomagali in jih osvobodili, se vsako leto znova odločimo, da bomo v prihodnje preprečili take grozote in zavračali obsojanja vredno miselnost, ki jih dovoljuje.

V senci holokavsta in okrutnosti druge svetovne vojne je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov, da bi oživila vero v dostojanstvo in vrednost slehernega človeka ter opozarjala na pravico vseh ljudi, da živijo v enakosti in svobodi pred diskriminacijo.

Ta načela so danes bistvenega pomena. Ljudje po vsem svetu – vključno z milijoni, ki bežijo pred vojno, preganjanjem in pomanjkanjem – še vedno trpijo zaradi diskriminacije in napadov. Naša dolžnost je, da se spominjamo preteklosti – in pomagamo tistim, ki nas potrebujejo danes.

objavljeno v rubriki: V spomin