Ali veste, kdo je avtor znane fraze »15 minut slave«? No, za merjenje njegove slave bi bila vsekakor primernejša večja časovna enota. Bil je namreč »slavnež že za časa življenja – prava celebrity«. In prav nič manjši slavnež ni danes, 22. februarja, ko mineva 25 let od njegove smrti.
O središčni osebnosti, skoraj ikoni pop arta je bilo napisanih mnogo knjig in veliko filmov, sam pa je pravil, da pod površjem njegovih slik in filmov ni ničesar globljega: »Vse je tukaj. Nič ne manjka. Sem vse, kar moj album z izrezki in slikami trdi, da sem.«

V ponedeljek, 27. februarja, bo minilo sto let od rojstva slovitega angleškega pisatelja Lawrencea Durrella. V Sloveniji ga poznamo predvsem po kultnem Aleksandrijskem kvartetu, ki smo ga v sijajnem prevodu Mire Mihelič dobili že kmalu po izidu (leta 1963), malokdo pa ve, da je bil tudi pisec številnih drugih romanov, potopisov, dram, poezije, filmskih scenarijev, opernih libretov, hkrati pa tudi uspešen slikar, jazz pianist in velik poznavalec vzhodnjaške filozofije ter okultizma.
V tujini bodo pomembno obletnico obeležili s številnimi konferencami, izidi novih Durrellovih biografij ter nekaterih še neobjavljenih del, v Sloveniji pa smo ob tej priložnosti dobili prevod enega njegovih zgodnejših romanov, Temni labirint, ki po vsebinski zgradbi v mnogočem spominja na slavnejši Aleksandrijski kvartet.

»Kolimske zgodbe so poskus, da si zastavimo in rešimo pomembna etična vprašanja življenja, vprašanja, ki jih preprosto ni mogoče rešiti na drugem gradivu. Vprašanje o srečanju človeka in sveta, človekov boj s strojem države, resnica tega boja, boj zase, znotraj sebe – in zunaj sebe. Je mogoče dejavno vplivati na lastno usodo, ki jo meljejo zobje državnega stroja, zobje zla? Iluzornost in teža upanja. Možnost, da se opremo na druge sile, le na upanje ne.«
To so besede Varlama Šalamova samega o Kolimskih zgodbah, zbirki kratkih zgodb, ki je pred kratkim naposled izšla tudi v slovenskem prevodu.

... da je 5. januarja italijanski mislec Umberto Eco praznoval 80. rojstni dan;
... da 17. januarja mineva 30 let od smrti ruskega pisatelja Varlama Šalamova (1907–1982). Pred kratkim smo pri Modrijanu izdali njegove Kolimske zgodbe;
... da bo 25. januarja 130-letnica rojstva angleške pisateljice Virginie Woolf (1882–1941); njen roman Flush je ena od treh knjig, ki so lani izšle v slovenskem prevodu;
... da bi 27. februarja 100 let praznoval britanski pisatelj Lawrence Durrell (1912–1990), avtor Aleksandrijskega kvarteta in Temnega labirinta – tega smo objavili lani v Nostalgiji;
... da bi 4. marca poljski pisatelj Ryszard Kapuściński (1932–2007), avtor naše knjige Potovanja s Herodotom, dopolnil 80 let.

V soboto, 7. januarja 2012, med enajsto zvečer in polnočjo bo kolona več sto pohodnikov krenila od kmetije Košir pod Pasjo ravnjo v dolino, prečila Poljansko Soro, se znova vzpela v hrib proti Lubniku, mimo Sv. Tomaža v Selško dolino in čez Mohor v Dražgoše. Dobrih deset ur je do cilja. Letos bo polna luna, večinoma kopna pot in za ta letni čas ne prehud mraz.
Vse drugače pa je bilo pred sedemdesetimi leti, ko se je vodstvo Cankarjevega bataljona po srditih spopadih z nemškimi enotami v Bukovem in Kovskem Vrhu ter na Pasji ravni odločilo za umik proti Dražgošam.