Za otroke

Založba Modrijan je ena izmed redkih slovenskih založb, ki knjig za otroke in mladino tako rekoč ne objavlja. A vendar se tu in tam pripeti, da v naš program zaide tudi kakšna otroška ali mladinska knjiga. Pri Pionirski – centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana so pravilno ugotovili, da smo leta 2011 izdali samo štiri knjige za otroke in mladino, a to je bilo dovolj, da se je med njimi znašla tudi zlata hruška, že tretja za založbo Modrijan kljub izjemno skromni beri otroške in mladinske literature. Po Nevidnem otroku in drugih zgodbah Tove Jansson (2008) ter Živalih iz Gmajnice Colina Danna (2010) se z znakom »zlata hruška« zdaj ponaša še knjiga Čarovnica s Četrte ulice in druge povesti Myrona Levoya (2011).

Ste pripravljeni, da gremo naprej?
Saj res, počitnice so, in najbrž vam še na misel ne pride, da bi vzeli v roke knjigo, ki se ji reče učbenik. Ta čas gulijo učbenike predvsem tisti, ki se pripravljajo na popravni izpit.
Toda Minimus in Minimus secundus sta drugačna učbenika. Zagotovo sta prva učbenika latinščine pri nas, ki sta namenjena otrokom. Pri Modrijanu se namreč predlogu, naj za slovenski knjižni trg pripravimo učbeniški komplet svetovno znane avtorice Barbare Bell Minimus, nismo mogli upreti, čeprav slovenska osnovna šola še ni odkrila preštevilnih prednosti, ki jih prinašata zgodnje učenje latinščine ter spoznavanje rimske in grške kulture.

Ilustratorka, pisateljica, scenaristka, režiserka, scenografka in kostumografka Eka Vogelnik je v svoji novi knjigi zbrala tri pravljice in zanje napisala dramska besedila: Kdo je napravil Vidku srajčico, O deklici, ki je prehitro rasla in O miški, ki si je trebušček raztrgala.
Knjiga Odrske pripovedke je koristen priročnik za mentorje dramskih krožkov na osnovnih šolah, ki bodo v njej našli veliko koristnih napotkov za delo z mladimi igralci. Razveselile se je bodo tudi vzgojiteljice v vrtcih, saj bodo v njej našle zamisli za gibalne, pevske in govorne ustvarjalne dejavnosti v vrtcu. V veselje pa bo tudi staršem, ki lahko skupaj z otroki ustvarijo papirnato gledališče in zaigrajo eno od igric.

»Zelo humano se mi zdi, da zakonik opredeli družino skozi skrb za otroka in s tem uradno priznava tudi tiste družine, ki v družbi že obstajajo, a so bile doslej nevidne. To se mi zdi politično modro, globoko demokratično in veliko bolj realistično z vidika razumevanja sveta, v katerem živimo,« je pred skoraj enim letom za Mladinin intervju povedala ameriška sociologinja dr. Judith Stacey, ena vodilnih strokovnjakinj na področju raziskovanja intimnosti, partnerstev in družin. Staceyjeva torej prihaja iz dežele, kjer je ideja o tradicionalni družini še danes izjemno močna, čeprav je že od nekdaj mit. »Danes je takšnih družin, kjer moški hodi v službo in preživlja družino, mama pa doma skrbi za otroke, le še okoli šest odstotkov,« pove.

Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana vsako leto v temle času izda Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig in v njem objavi pregled celotne knjižne produkcije za otroke in mladino v predhodnem letu.
Pravkar izdani priročnik z naslovom Geneze – poti v bistroumne nesmisle prinaša pregled 1003 knjig, ki so na Slovenskem izšle leta 2010. Enajstčlanski strokovni odbor, ki ga sestavljajo dr. Tina Bilban, mag. Tilka Jamnik, Gaja Kos, mag. Darja Lavrenčič Vrabec, Ida Mlakar, Manca Perko, Kristina Picco, Petra Potočnik, Zarika Snoj Verbovšek, Katja Stergar in Vojko Zadravec, je knjige razdelil v več skupin ter jih ocenil z ocenami odlično (zlata hruška), zelo dobro, dobro, pomanjkljivo in pogrešljivo. Tako kot pri knjižni produkciji leta 2009 se je tudi pri lanski (žal) izkazalo, da je delež zelo dobrih (82) in odličnih (67) knjig skromen: strokovni odbor je tako ocenil samo 149 knjig.

Otroci ... Le kdo bi jih razumel? V kopeli se igrajo s plavajočimi račkami, v postelji se stisnejo k mehkemu plišastemu medvedku, neznansko si želijo kužka ali mucka (če ga še nimajo), a najbolj so zaljubljeni v – dinozavre.
Ankilozaver, apatozaver, brahiozaver, diplodok, stegozaver, igvanodon, protoceratops, psitakozaver, triceraptos, tiranozaver, ultrazaver, velociraptor ... Vsa ta strašna imena, ki se lomijo v ustih marsikaterega odraslega, so za male dinozavromane mala malica. Saj ni čudno, ko pa preberejo in natančno preštudirajo vse slikanice o dinozavrih, kar jih najdejo doma in pri prijateljih, v knjižnicah in v knjigarnah. Dinozavrov se nikoli ne naveličajo. O dinozavrih vse vedo.

Ne, vsega pa ne vedo. Še so dinozavrske skrivnosti, ki jih še tako načitani dinozavromani ne poznajo. Naj izdamo le eno ... da dinozavri strašno radi plešejo.
V soboto zvečer bo dinorendaj je prisrčna in zabavna dinoslikanica, ki bo spravila na noge še take zaspance.

Spoštovani starši, počitnice so se komaj dobro začele, zato je še vedno čas, da za svoje otroke izberete počitniško branje. Če želite, da se vaš otrok izpopolni v branju in razumevanju angleškega jezika, izberite pravkar izdano knjigo Čarovnica s Četrte ulice in druge povesti ameriškega pisatelja Myrona Levoya. Knjižica magičnih zgodbic o imigrantskih družinah in njihovem vsakdanu v ZDA ima namreč to posebnost, da jo lahko berete tako v slovenščini kakor angleščini, obogatili pa smo jo še s prikupnimi ilustracijami Boštjana Plesničarja.

Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo izda vsako leto priporočilni seznam mladinskih knjig, ki je nepogrešljiv vodnik za slehernega strokovnjaka, ki se ukvarja s področjem mladinske književnosti, tako za mladinske in šolske knjižničarje, vzgojitelje, učitelje, mentorje bralne značke in druge mentorje branja, založnike, prevajalce, ilustratorje, študente … Novi priročnik, ki nosi naslov Pogled na drugo stran, prinaša pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2008. Strokovnjaki so pregledali in ocenili 810 knjig z letnico izida 2008. Najboljše – dobitnice zlate hruške – so označili s tremi polnimi hruškami in anotacijo. Takih je samo 30!