Novice / Knjižni namig

Septembra lani je bilo na nekaterih slovenskih osnovnih šolah hudo vroče, ohladilo pa se ni še globoko v jesen in zimo. Kar na lepem je postala središče sveta – literatura. In to ne katerakoli. Počitnice so bile namreč dovolj dolge, da so učitelji, starši pa tudi nekateri učenci vsaj potipali (če ne tudi prebrali) literarna dela, ki jih je za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje v šolskem letu 2011/12 julija izbrala strokovna komisija s predsednikom dr. Igorjem Saksido. Vznemirjenje (če ne kar hudo kri) je povzročil izbor za osmo- in devetošolce: kratki roman Andreja Predina Na zeleno vejo (izdali smo ga pri Modrijanu leta 2007) in zbirka kratkih zgodb Andreja Makuca Oči. Nasprotniki knjig, večidel anonimni forumaši, so v knjigah našli vse drugo, le tistega ne, kar si je komisija prizadevala vzbuditi v mladih bralcih.

Denar ali življenje, v izvirniku Geld oder Leben, je drobcen roman ali bolje novela nemške pisateljice Birgit Vanderbeke, rojene leta 1956. V prevodu smo ga objavili lani, potem ko ga je državna predmetna komisija za nemščino predpisala za maturitetni izpit na višji ravni splošne mature 2012.
Roman, ki je bil v izvirniku objavljen leta 2003, je danes zelo aktualen, in lahko bi rekli, da je imela komisija pri izbiri srečno roko, mi pa pri odločitvi, da prevod objavimo v zbirki Bralec in tako ne odvrnemo od branja zrelejših bralcev in literarnih kritikov. Knjiga Denar ali življenje je tako že vzbudila pozornost več recenzentov, naposled tudi Mateja Bogataja, ki jo ocenjuje v zadnji Mladini (13. 1. 2012).

Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana vsako leto v temle času izda Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig in v njem objavi pregled celotne knjižne produkcije za otroke in mladino v predhodnem letu.
Pravkar izdani priročnik z naslovom Geneze – poti v bistroumne nesmisle prinaša pregled 1003 knjig, ki so na Slovenskem izšle leta 2010. Enajstčlanski strokovni odbor, ki ga sestavljajo dr. Tina Bilban, mag. Tilka Jamnik, Gaja Kos, mag. Darja Lavrenčič Vrabec, Ida Mlakar, Manca Perko, Kristina Picco, Petra Potočnik, Zarika Snoj Verbovšek, Katja Stergar in Vojko Zadravec, je knjige razdelil v več skupin ter jih ocenil z ocenami odlično (zlata hruška), zelo dobro, dobro, pomanjkljivo in pogrešljivo. Tako kot pri knjižni produkciji leta 2009 se je tudi pri lanski (žal) izkazalo, da je delež zelo dobrih (82) in odličnih (67) knjig skromen: strokovni odbor je tako ocenil samo 149 knjig.

Otroci ... Le kdo bi jih razumel? V kopeli se igrajo s plavajočimi račkami, v postelji se stisnejo k mehkemu plišastemu medvedku, neznansko si želijo kužka ali mucka (če ga še nimajo), a najbolj so zaljubljeni v – dinozavre.
Ankilozaver, apatozaver, brahiozaver, diplodok, stegozaver, igvanodon, protoceratops, psitakozaver, triceraptos, tiranozaver, ultrazaver, velociraptor ... Vsa ta strašna imena, ki se lomijo v ustih marsikaterega odraslega, so za male dinozavromane mala malica. Saj ni čudno, ko pa preberejo in natančno preštudirajo vse slikanice o dinozavrih, kar jih najdejo doma in pri prijateljih, v knjižnicah in v knjigarnah. Dinozavrov se nikoli ne naveličajo. O dinozavrih vse vedo.

Ne, vsega pa ne vedo. Še so dinozavrske skrivnosti, ki jih še tako načitani dinozavromani ne poznajo. Naj izdamo le eno ... da dinozavri strašno radi plešejo.
V soboto zvečer bo dinorendaj je prisrčna in zabavna dinoslikanica, ki bo spravila na noge še take zaspance.

Ostre polemike zaradi izbora besedil za tekmovanje v znanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje v 8. in 9. razredu se kar nočejo poleči. Zahteva po njihovem umiku s seznama obveznega branja za tekmovalce je razburila tudi udeležence pravkar končanega XVI. srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede 2011, na katerem je bila podeljena nagrada Večernica (obe, po mnenju nasprotnikov neprimerni knjigi, sta bili nominirani za to nagrado), in 29 jih je podpisalo izjavo, ki so jo javno prebrali v petek, 23. septembra.

IZJAVA V ZVEZI Z ZAHTEVAMI PO UMIKU KNJIG »OČI« IN »NA ZELENO VEJO« S TEKMOVANJA ZA CANKARJEVO PRIZNANJE (Oko besede, Murska Sobota, 23. 9. 2011)

»Čeprav je knjiga pisana v dostopnem in navidez sproščenem jeziku, je njen poudarek na identiteti Maribora, ki je do te mere svojevrstna, da jo lahko prepozna zgolj Mariborčan. S tem imam v mislih predvsem podrobnosti, ki namenoma ogovarjajo moje sovrstnike in someščane, medtem ko je osnova knjige na videz univerzalna in zlagano povprečna. V tovrsten način pisanja sem se spustil zavestno, naivnost v slogu sem zlorabil v izogib patetiki, ki običajno navdihuje lokalno navdahnjene spise.

Spoštovani starši, počitnice so se komaj dobro začele, zato je še vedno čas, da za svoje otroke izberete počitniško branje. Če želite, da se vaš otrok izpopolni v branju in razumevanju angleškega jezika, izberite pravkar izdano knjigo Čarovnica s Četrte ulice in druge povesti ameriškega pisatelja Myrona Levoya. Knjižica magičnih zgodbic o imigrantskih družinah in njihovem vsakdanu v ZDA ima namreč to posebnost, da jo lahko berete tako v slovenščini kakor angleščini, obogatili pa smo jo še s prikupnimi ilustracijami Boštjana Plesničarja.

Ameriškega kozmologa in eksobiologa Carla Sagana (1934–1996) smo pred desetletji poznali predvsem kot ›zvezdnika‹ naravoslovnih dokumentarcev, s katerimi je televizijske gledalce vodil po skrivnostih vesolja. Bil je navdih generacijam današnjih znanstvenikom po vsem svetu. Mlajše občinstvo pa je osvojil denimo znanstvenofantastični film Stik, ki je bil posnet po Saganovem romanu.
Pravkar je v prevodu Urške Pajer izšla še ena njegova knjiga: Bogastvo znanstvenega izkustva, Saganov ›osebni pogled na iskanje boga‹. Zapis cikla njegovih predavanj je izdala njegova vdova Ann Druyan, ker ni več prenašala »skrajnega fundamentalističnega nasilja« v ZDA, kjer je sredi vihre domnevnih vojn proti terorizmu »lažna pobožnost v javnem življenju dosegla novo dno in je bila ključna ločitev med cerkvijo in državo v javnih šolah nevarno začeta«.

Pred šestimi leti, leta 2005, je minilo sto let od objave člankov Alberta Einsteina, ki so korenito pretresli svetovno znanstveno javnost, zato so Združeni narodi leto 2005 razglasili za mednarodno leto fizike, zelo pogosto pa smo to leto imenovali kar Einsteinovo leto. Seveda so o tem genialnem znanstveniku izšle številne knjige, tako izvirne kot prevedene. Eno od njih, Einstein – Zakaj me nihče ne razume in me imajo vsi radi?, je objavil slovenski fizik dr. Janez Strnad.
A priložnost za izid kake knjige o Einsteinu ne more biti nikoli zamujena. Tem manj, ko gre za tako imenitno branje, kot je roman Einsteinove sanje ameriškega fizika Alana Lightmana. V slovenščini – prevedla ga je Anuša Trunkelj – je izšel skoraj dvajset let po izvirniku.

Letos se nad aprilom res ne smemo pritoževati. Naklonil nam je več sonca kakor moče, velikonočni prazniki se prav lepo stikajo z državnimi na prehodu aprila v najlepši mesec leta, ko je tudi čas za spomladanske počitnice. Tik pred njihovim pričetkom v večjih slovenskih mestih praznujemo vsi, ki smo kakorkoli povezani s knjigo – pisatelji in pesniki, knjižni ilustratorji in oblikovalci, založniki in knjigotržci, pa seveda kupci in bralci knjig. In 23. aprila, na svetovni dan knjige in avtorskih pravic, imamo vsi še razlog več, da kupimo kakšno knjigo. Ker bo vendarle več časa za branje.
Pravkar je izšla Opičja hiša kanadsko-ameriške pisateljice Sare Gruen: lahkotno in sproščujoče branje predvsem za bralke in bralce, ki ste uživali ob njeni Vodi za slone. Po slednji je bil posnet tudi filmski spektakel, ki bo kmalu na ogled v slovenskih kinematografih.