»Čeprav je knjiga pisana v dostopnem in navidez sproščenem jeziku, je njen poudarek na identiteti Maribora, ki je do te mere svojevrstna, da jo lahko prepozna zgolj Mariborčan. S tem imam v mislih predvsem podrobnosti, ki namenoma ogovarjajo moje sovrstnike in someščane, medtem ko je osnova knjige na videz univerzalna in zlagano povprečna. V tovrsten način pisanja sem se spustil zavestno, naivnost v slogu sem zlorabil v izogib patetiki, ki običajno navdihuje lokalno navdahnjene spise.

Spoštovani starši, počitnice so se komaj dobro začele, zato je še vedno čas, da za svoje otroke izberete počitniško branje. Če želite, da se vaš otrok izpopolni v branju in razumevanju angleškega jezika, izberite pravkar izdano knjigo Čarovnica s Četrte ulice in druge povesti ameriškega pisatelja Myrona Levoya. Knjižica magičnih zgodbic o imigrantskih družinah in njihovem vsakdanu v ZDA ima namreč to posebnost, da jo lahko berete tako v slovenščini kakor angleščini, obogatili pa smo jo še s prikupnimi ilustracijami Boštjana Plesničarja.

Ameriškega kozmologa in eksobiologa Carla Sagana (1934–1996) smo pred desetletji poznali predvsem kot ›zvezdnika‹ naravoslovnih dokumentarcev, s katerimi je televizijske gledalce vodil po skrivnostih vesolja. Bil je navdih generacijam današnjih znanstvenikom po vsem svetu. Mlajše občinstvo pa je osvojil denimo znanstvenofantastični film Stik, ki je bil posnet po Saganovem romanu.
Pravkar je v prevodu Urške Pajer izšla še ena njegova knjiga: Bogastvo znanstvenega izkustva, Saganov ›osebni pogled na iskanje boga‹. Zapis cikla njegovih predavanj je izdala njegova vdova Ann Druyan, ker ni več prenašala »skrajnega fundamentalističnega nasilja« v ZDA, kjer je sredi vihre domnevnih vojn proti terorizmu »lažna pobožnost v javnem življenju dosegla novo dno in je bila ključna ločitev med cerkvijo in državo v javnih šolah nevarno začeta«.

Pred šestimi leti, leta 2005, je minilo sto let od objave člankov Alberta Einsteina, ki so korenito pretresli svetovno znanstveno javnost, zato so Združeni narodi leto 2005 razglasili za mednarodno leto fizike, zelo pogosto pa smo to leto imenovali kar Einsteinovo leto. Seveda so o tem genialnem znanstveniku izšle številne knjige, tako izvirne kot prevedene. Eno od njih, Einstein – Zakaj me nihče ne razume in me imajo vsi radi?, je objavil slovenski fizik dr. Janez Strnad.
A priložnost za izid kake knjige o Einsteinu ne more biti nikoli zamujena. Tem manj, ko gre za tako imenitno branje, kot je roman Einsteinove sanje ameriškega fizika Alana Lightmana. V slovenščini – prevedla ga je Anuša Trunkelj – je izšel skoraj dvajset let po izvirniku.

Letos se nad aprilom res ne smemo pritoževati. Naklonil nam je več sonca kakor moče, velikonočni prazniki se prav lepo stikajo z državnimi na prehodu aprila v najlepši mesec leta, ko je tudi čas za spomladanske počitnice. Tik pred njihovim pričetkom v večjih slovenskih mestih praznujemo vsi, ki smo kakorkoli povezani s knjigo – pisatelji in pesniki, knjižni ilustratorji in oblikovalci, založniki in knjigotržci, pa seveda kupci in bralci knjig. In 23. aprila, na svetovni dan knjige in avtorskih pravic, imamo vsi še razlog več, da kupimo kakšno knjigo. Ker bo vendarle več časa za branje.
Pravkar je izšla Opičja hiša kanadsko-ameriške pisateljice Sare Gruen: lahkotno in sproščujoče branje predvsem za bralke in bralce, ki ste uživali ob njeni Vodi za slone. Po slednji je bil posnet tudi filmski spektakel, ki bo kmalu na ogled v slovenskih kinematografih.