E-novice

Novica

Odrske pripovedke – izčrpen priročnik za lutkovno in dramsko uprizoritev treh pravljic

09.05.2012

Ilustratorka, pisateljica, scenaristka, režiserka, scenografka in kostumografka Eka Vogelnik je v svoji novi knjigi zbrala tri pravljice in zanje napisala dramska besedila: Kdo je napravil Vidku srajčico, O deklici, ki je prehitro rasla in O miški, ki si je trebušček raztrgala.
Knjiga Odrske pripovedke je koristen priročnik za mentorje dramskih krožkov na osnovnih šolah, ki bodo v njej našli veliko koristnih napotkov za delo z mladimi igralci. Razveselile se je bodo tudi vzgojiteljice v vrtcih, saj bodo v njej našle zamisli za gibalne, pevske in govorne ustvarjalne dejavnosti v vrtcu. V veselje pa bo tudi staršem, ki lahko skupaj z otroki ustvarijo papirnato gledališče in zaigrajo eno od igric.
Knjigi je priložen dodatek Pobarvanka, izrezanka, poigranka, v katerem je papirnato namizno lutkovno gledališče z navodili, kako naredimo izrezane figure in kako z izrezankami igramo predstavo.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

Sorodne novice

na vrh strani

09.04.2014

Pisatelj Vladimir P. Štefanec je objavil svoj prvi mladinski roman »

Si predstavljate, da bi bil vaš povsem običajni foter nekoč čisto pravi punker? In da to odkrijete pri trinajstih, ko se sami navdušite nad punkom, seveda tudi ali predvsem zaradi uporniškega sporočila te glasbe? Svet se vam utegne prikazati v nekoliko drugačni luči. Prav to se zgodi Daši, junakinji romana Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, tihi upornici, ki na življenje gleda drugače kot večina njenih vrstnikov, kar ji nakoplje kar nekaj težav. Toda težave jo pripeljejo do dragocenih spoznanj, s pomočjo glasbe pa najde tudi moč, da se postavi zase. Ali bo zaradi tega nemara kaznovana, sploh ni več zares pomembno.

Vladimir P. Štefanec, znan kot publicist in predvsem romanopisec, ki je s svojimi deli vedno vzbudil nemalo zanimanja – tudi žirije za nagrado Kresnik – je tokrat presenetil z nepričakovanim literarnim »obratom«.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

07.04.2014

Kostja Veselko – detektivsko-fantazijski roman za mlade, ki (še vedno) najrajši berejo v slovenščini »

Vas spreleti srh, kadar na televiziji, internetu, v časopisu ali knjigi vidite okostnjaka? Priznajte, da še pomislite ne, da bi svojemu malemu knjižnemu molju kupili knjigo, katere naslovnico krasi okostnjak!
Kaj pa, če je okostnjaku ime Kostja, piše pa se – Veselko?

Kostja Veselko je prvi v seriji priljubljenih detektivsko-fantazijskih romanov nagrajenega irskega pisatelja Dereka Landyja. Landy, ki bo oktobra dopolnil 40 let, ga je objavil leta 2007 pri HarperCollinsu, eni najuglednejših britanskih založniških hiš. Po podpisu pogodbe za objavo se je lahko končno poslovil od kmetovanja – preživljal se je namreč s pridelavo zelenjave na kmetiji svojih staršev – in postal pisatelj. Danes je eden najpremožnejših mladinskih književnikov na Irskem.
Romanu Kostja Veselko – naša prevajalka je tako po več neprespanih nočeh, tehtnem premisleku in posvetovanju z avtorjem – prevedla naslov Skulduggery Pleasant – je sledilo še sedem nadaljevanj. Letos izide deveta knjiga, in ta bo zadnja, Landy pa že razmišlja o novi seriji.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

06.03.2014

Zgodovina lepote in grdega ter Vrtinec seznamov – Ecov knjižni »trojček« za ljubitelje lepega (in grdega) in lepih knjig »

Z naštevanjem znanih sodobnih humanističnih znanstvenikov, ki pišejo v angleščini, mnogi izmed tistih, ki radi berejo tovrstno literaturo, bržkone ne bi imeli težav, tudi če njihova dela niso prevedena v slovenščino. Zapletlo pa bi se pri naštevanju nemških, francoskih, ruskih ... Kaj šele italijanskih avtorjev!
A zahvaljujoč (tudi) založbi Modrijan bi se seznam sodobnih italijanskih mislecev in piscev odličnih poljudnoznanstvenih knjig zagotovo začel z obema Umbertoma – Ecom in Galimbertijem. Pri nas so namreč izšle kar tri Ecove knjige in dve Galimbertijevi (obe sta razprodani, Grozljivi gost pa je bil tudi ponatisnjen).
Umberto Eco se je rodil leta 1932 v Alessandrii v Piemontu na severu Italije. Slovenski bralci ga pred letom 1984, ko je prvič izšel prevod njegovega romanesknega prvenca Ime rože, pravzaprav nismo poznali, čeprav je Eco najprej znanstvenik, njegova bibliografija pa se šibi pod stvarnimi knjigami in tudi številne nagrade in častni nazivi, ki jih je prejel v svoji dolgoletni karieri univerzitetnega profesorja in humanističnega znanstvenika, veljajo predvsem njegovemu prispevku moderni humanistični znanosti.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

27.02.2014

Ameriški kultni roman Vprašaj Alico končno preveden tudi v slovenščino »

Nič nenavadnega ni, da knjiga utone v morju pozabe že leto po izidu, kaj šele po tridesetih, štiridesetih letih. Nekatere knjige pa vendarle »preživijo«, od generacije do generacije romajo v družinskih in javnih knjižnicah ali pa jih založbe spet in spet ponatisnejo. Pri nas ima tako srečo le malo knjig, na razvitih knjižnih trgih z živahno prodajo in polnimi knjigarnami pa knjiga, v kateri piše 10. izdaja ali celo 40. izdaja, ni nobena posebnost.
Za enega »preživelih« velja na ameriškem knjižnem trgu tudi mladinski roman Go Ask Alice. Prvič je izšel leta 1971, nepodpisan. Knjiga naj bi bila dnevnik povprečne ameriške najstnice v šestdesetih letih, ki je zabredla v zasvojenost z drogo. Zaradi zelo nazornih prizorov uživanja drog in spolnosti je močno razburkala ameriško javnost, a bila hkrati zelo priljubljena med bralci, zato ji je že po slabih dveh letih sledil televizijski film.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

27.02.2014

Nova izdaja knjige Harun in Morje zgodb Salmana Rushdieja; Rushdie je Andersenov nagrajenec leta 2014 »

Med romanopisci največjega formata je bolj malo takih, ki bi se poskusili tudi v pisanju za otroke – večina raje počaka, da bralci prerastejo otroško in mladinsko literaturo. Več pa je literarnih potovanj v obratno smer – mladinski pisatelj nenadoma preseneti z romanom za odrasle. Vendar so te »avanture« običajno manj uspešne.
Britansko-indijski pisatelj Salman Rushdie (1947) spada med prve. Poleg devetih romanov (pri založbi Modrijan smo objavili prevoda Klovn Šalimar in Tla pod njenimi nogami) ter nekaj esejev, zbirk kratke proze in avtobiografije Joseph Anton je napisal tudi dve knjigi za otroke: Harun in Morje zgodb (1990) ter Luka in Ogenj življenja (2010). Nagrad, ki jih je prejel v skoraj štirih desetletjih literarnega ustvarjanja, ni lahko prešteti, vsekakor pa ne dvomimo, da je posebej ponosen na svojo zadnjo: književno nagrado Hansa Christiana Andersena.* Nagrado – razglasili so jo junija lani, izročili pa jo bodo 17. avgusta 2014 v Odenseju na Danskem – namreč prejme kot pisatelj za otroke in mladino.
Roman Harun in Morje zgodb je Rushdie napisal za svojega starejšega sina Zafarja (1980), ko je bil ta star deset let. Deček ga je namreč vprašal, zakaj ne napiše kake knjige, ki bi jo lahko bral tudi on. Rushdie mu je obljubil, da jo napiše takoj, ko dokonča roman (to so bili sloviti Satanski stihi), obljubo je izpolnil in napisal svojo prvo knjigo za otroke.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.