E-novice

Novica

Odrske pripovedke – izčrpen priročnik za lutkovno in dramsko uprizoritev treh pravljic

09.05.2012

Ilustratorka, pisateljica, scenaristka, režiserka, scenografka in kostumografka Eka Vogelnik je v svoji novi knjigi zbrala tri pravljice in zanje napisala dramska besedila: Kdo je napravil Vidku srajčico, O deklici, ki je prehitro rasla in O miški, ki si je trebušček raztrgala.
Knjiga Odrske pripovedke je koristen priročnik za mentorje dramskih krožkov na osnovnih šolah, ki bodo v njej našli veliko koristnih napotkov za delo z mladimi igralci. Razveselile se je bodo tudi vzgojiteljice v vrtcih, saj bodo v njej našle zamisli za gibalne, pevske in govorne ustvarjalne dejavnosti v vrtcu. V veselje pa bo tudi staršem, ki lahko skupaj z otroki ustvarijo papirnato gledališče in zaigrajo eno od igric.
Knjigi je priložen dodatek Pobarvanka, izrezanka, poigranka, v katerem je papirnato namizno lutkovno gledališče z navodili, kako naredimo izrezane figure in kako z izrezankami igramo predstavo.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

Sorodne novice

na vrh strani

31.03.2016

Kostja Veselko, drugič – Igro z ognjem bodo z navdušenjem prebirali fantje (in dekleta!), ki prisegajo na akcijo »

Dve leti sta naokrog in najbrž ste se že spraševali, ali bo po prvi knjigi Kostja Veselko vendarle ugledal luč sveta še kakšen prevod romana iz te popularne mladinske serije o detektivu okostnjaku. Irski pisatelj Derek Landy je o Kostji napisal kar devet romanov, prvi je izšel leta 2007, zadnji pred dvema letoma, vmes pa sta nastali še novela in zbirka kratkih zgodb. Kostja je zdaj, kot kaže, »izčrpan«, Landy pa se je posvetil novi seriji, Demon Road.

Fantazijska književnost je zadnja leta med mladimi pa tudi med odraslimi eden priljubljenejših književnih žanrov. Ali je to sprožil neznanski uspeh Harryja Potterja, ni mogoče dokazati, nedvomno pa bo držalo, da je med romani, ki navadno izhajajo kot trilogije ali celo serije, vse preveč na hitrico skovanih zgodb, ki naglo utonejo v pozabo. Landyju je uspelo precej več – njegov Kostja je bil priljubljen od prve do zadnje knjige –, prejel je cel kup pomembnih literarnih nagrad, med katerimi je najbrž najbolj ponosen na irsko književno nagrado, ki jo je leta 2010 dobil kot avtor »najboljše knjige desetletja«, in to za svoj prvi roman – Kostja Veselko.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

22.09.2015

Večernica 2015 Vladimirju P. Štefanecu za roman Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov »

»Držim pesti, da bo tale knjiga vsaj malo premaknila vaš pogled na svet ali za kanček omilila medgeneracijski prepad!« je na spletni strani Dobre knjige maja 2015 zapisala knjižničarka Katra Hribar Frol h knjigi Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov. Pesti so pomagale, kajti tedaj se je mladinski roman Vladimirja P. Štefaneca odpravil na pravi mali pohod pomembnih priznanj: maja je bila knjiga nominirana za nagrado Desetnica, julija pa jo je Državna komisija za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje skupaj s Povestjo o dobrih ljudeh Miška Kranjca predpisala učencem 8. in 9. razreda, ki bodo v šolskem letu 2015/16 za priznanje tekmovali. Ko je predsednik Državne komisije dr. Igor Saksida nagovoril kolegice, kolege ter mentorice in mentorje v Skupnih izhodiščih in glavnih poudarkih priprave na tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje 2015/2016, je tudi on na svojstven način pozval k »premikanju pogleda na svet«: »Za začetek ne dvigajmo obrvi, glasu in pesti zaradi naslova drugega besedila, ampak besedilo temeljito preberimo … /…/ Glavna junakinja deluje uporniško, kritično do družbe, krivic, hinavščine in vseh mogočih stereotipov. Niso njene vrednote to, o čemer se je treba – morda vedno več in poglobljeno – pogovarjati pri bralnem dogodku?«

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

15.07.2015

Roman Sem punk čarovnica ... nominiran za večernico in izbran za tekmovanje za Cankarjevo priznanje »

Maja je bil pisatelj Vladimir P. Štefanec eden izmed desetih nominirancev za desetnico. Žirijo nagrade Društva slovenskih pisateljev je nagovoril njegov mladinski romaneskni prvenec Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, ki je lani izšel pri založbi Modrijan. Nagrada – letos prvič samo »častna« – je pripadla starejšemu kolegi, a že po dveh mesecih ima Štefanec v rokah dosti »slajšo« nominacijo, kajti za večernico, Večerovo nagrado za najboljše mladinsko delo, je nominirana le peterica. Žiranti večernice – dr. Igor Saksida (predsednik), Maja Logar, dr. Aleš Debeljak, Tone Obadič in Petra Vidali – so izbirali med več kot 50 izvirnimi leposlovnimi deli različnih zvrsti z letnico 2014 (50 jih je prispelo na razpis, žirija pa je seznam po lastni presoji še dopolnila) in se odločili tudi za Punk čarovnico Vladimirja P. Štefaneca. Razglasitev zmagovalca bo kot vsako leto oznanila posebna priloga časopisa Večer približno teden pred slovesno podelitvijo nagrade 24. septembra v Murski Soboti.

Le nekaj dni pred razglasitvijo nominacij pa je Državna komisija za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje objavila seznam del, ki jih bodo naši šolarji brali v šolskem letu 2015/16.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

08.10.2014

Periodni sistem – priročnik, o katerem doslej morda še vedeli niste, da ga potrebujete »

Veliko ljudi je preobčutljivih na nikelj, pogosto slišimo, kako nekomu primanjkuje železa, vemo, da so mlečni izdelki pomemben vir kalcija, da je živo srebro strupeno in zato živosrebrovih termometrov že nekaj let ni mogoče kupiti, da tisti značilni vonj, ki ga zaznamo med kopanjem v bazenu, povzroča klor in da klorirajo tudi pitno vodo, da so banane bogat vir kalija, ki je nepogrešljiv za zdravje, da so komu nepridipravi odnesli žlebove s strehe, ker so bili ti bakreni ... S kemijskimi elementi se srečujemo vsak dan, in tudi če nismo kemiki ali pa nam kemija celo nikoli ni čisto »ležala«, jih znamo bržkone vsi brez zadrege našteti najmanj deset, morda dvajset ali pa tudi več.
Beseda kemija ni z življenjem in naravo povezana nič manj kot beseda biologija, ki ji je življenje (bios) dalo ime, in ne manj kot fizika, ki je dobila ime po naravi (physis). Kemija je vsenaokrog nas, njen temelj pa so elementi. Znanstveniki so jih uredili v sistem, in ta – periodni sistem elementov – velja za enega najpomembnejših dosežkov moderne znanosti. Sistem se seveda spreminja, tako kot vse drugo v naravi, saj znanstveniki odkrivajo nove in nove elemente, pa tudi o »starih« in že v najstarejši periodni sistem vključenih elementih vedno doženejo še kaj novega.
In zato izdajamo knjige. Če boste ob novi knjigi Periodni sistem, ki sta jo napisala Paul Parsons in Gail Dixon, odmahnili, češ da »neko podobno knjigo« že imate v svoji knjižnici, se zelo verjetno motite.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

18.09.2014

Kdor se uči latinščine, se bo laže naučil tujega jezika; kdor zna latinsko, se bolje znajde tudi v maternem jeziku »

Carpe diem! Sapienti sat! Nosce te ipsum! In vino veritas! Amor omnia vincit!

In še in še je bistroumnih latinskih misli in rekov, ki jih ljudje izrekamo, ne da bi pomislili, kaj v resnici pomenijo in od kod izvirajo. Drži, da se nam za to, da si zapomnimo nekaj latinskih besed in fraz, še ni treba učiti latinščine, da pa jih ne bi uporabljali kar tjavendan in se za povrh smešili pred drugimi, se je vsaj nekaj malega latinščine vendarle koristno naučiti.
In prijetno! Pred desetletjem in več, ko so bili »latinci« med nami še prava redkost, je veljalo, da je latinščina težak jezik, nekateri so ji radi pridevali oznako »mrtev jezik«, kar pa seveda še zdaleč ni res. Latinščina je še kako živa, živi v našem vsakdanjem jeziku, v književnosti in znanosti, v mnogih tujih jezikih. S kakšno vnemo nas skušajo nekateri prepričati, da se mora otrok čim prej začeti učiti angleško! Pa ste vedeli, da kar 60 odstotkov angleškega besedišča izvira iz latinščine?

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.