E-novice

Novica

Odrske pripovedke – izčrpen priročnik za lutkovno in dramsko uprizoritev treh pravljic

09.05.2012

Ilustratorka, pisateljica, scenaristka, režiserka, scenografka in kostumografka Eka Vogelnik je v svoji novi knjigi zbrala tri pravljice in zanje napisala dramska besedila: Kdo je napravil Vidku srajčico, O deklici, ki je prehitro rasla in O miški, ki si je trebušček raztrgala.
Knjiga Odrske pripovedke je koristen priročnik za mentorje dramskih krožkov na osnovnih šolah, ki bodo v njej našli veliko koristnih napotkov za delo z mladimi igralci. Razveselile se je bodo tudi vzgojiteljice v vrtcih, saj bodo v njej našle zamisli za gibalne, pevske in govorne ustvarjalne dejavnosti v vrtcu. V veselje pa bo tudi staršem, ki lahko skupaj z otroki ustvarijo papirnato gledališče in zaigrajo eno od igric.
Knjigi je priložen dodatek Pobarvanka, izrezanka, poigranka, v katerem je papirnato namizno lutkovno gledališče z navodili, kako naredimo izrezane figure in kako z izrezankami igramo predstavo.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

Sorodne novice

na vrh strani

15.07.2015

Roman Sem punk čarovnica ... nominiran za večernico in izbran za tekmovanje za Cankarjevo priznanje »

Maja je bil pisatelj Vladimir P. Štefanec eden izmed desetih nominirancev za desetnico. Žirijo nagrade Društva slovenskih pisateljev je nagovoril njegov mladinski romaneskni prvenec Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov, ki je lani izšel pri založbi Modrijan. Nagrada – letos prvič samo »častna« – je pripadla starejšemu kolegi, a že po dveh mesecih ima Štefanec v rokah dosti »slajšo« nominacijo, kajti za večernico, Večerovo nagrado za najboljše mladinsko delo, je nominirana le peterica. Žiranti večernice – dr. Igor Saksida (predsednik), Maja Logar, dr. Aleš Debeljak, Tone Obadič in Petra Vidali – so izbirali med več kot 50 izvirnimi leposlovnimi deli različnih zvrsti z letnico 2014 (50 jih je prispelo na razpis, žirija pa je seznam po lastni presoji še dopolnila) in se odločili tudi za Punk čarovnico Vladimirja P. Štefaneca. Razglasitev zmagovalca bo kot vsako leto oznanila posebna priloga časopisa Večer približno teden pred slovesno podelitvijo nagrade 24. septembra v Murski Soboti.

Le nekaj dni pred razglasitvijo nominacij pa je Državna komisija za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje objavila seznam del, ki jih bodo naši šolarji brali v šolskem letu 2015/16.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

08.10.2014

Periodni sistem – priročnik, o katerem doslej morda še vedeli niste, da ga potrebujete »

Veliko ljudi je preobčutljivih na nikelj, pogosto slišimo, kako nekomu primanjkuje železa, vemo, da so mlečni izdelki pomemben vir kalcija, da je živo srebro strupeno in zato živosrebrovih termometrov že nekaj let ni mogoče kupiti, da tisti značilni vonj, ki ga zaznamo med kopanjem v bazenu, povzroča klor in da klorirajo tudi pitno vodo, da so banane bogat vir kalija, ki je nepogrešljiv za zdravje, da so komu nepridipravi odnesli žlebove s strehe, ker so bili ti bakreni ... S kemijskimi elementi se srečujemo vsak dan, in tudi če nismo kemiki ali pa nam kemija celo nikoli ni čisto »ležala«, jih znamo bržkone vsi brez zadrege našteti najmanj deset, morda dvajset ali pa tudi več.
Beseda kemija ni z življenjem in naravo povezana nič manj kot beseda biologija, ki ji je življenje (bios) dalo ime, in ne manj kot fizika, ki je dobila ime po naravi (physis). Kemija je vsenaokrog nas, njen temelj pa so elementi. Znanstveniki so jih uredili v sistem, in ta – periodni sistem elementov – velja za enega najpomembnejših dosežkov moderne znanosti. Sistem se seveda spreminja, tako kot vse drugo v naravi, saj znanstveniki odkrivajo nove in nove elemente, pa tudi o »starih« in že v najstarejši periodni sistem vključenih elementih vedno doženejo še kaj novega.
In zato izdajamo knjige. Če boste ob novi knjigi Periodni sistem, ki sta jo napisala Paul Parsons in Gail Dixon, odmahnili, češ da »neko podobno knjigo« že imate v svoji knjižnici, se zelo verjetno motite.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

18.09.2014

Kdor se uči latinščine, se bo laže naučil tujega jezika; kdor zna latinsko, se bolje znajde tudi v maternem jeziku »

Carpe diem! Sapienti sat! Nosce te ipsum! In vino veritas! Amor omnia vincit!

In še in še je bistroumnih latinskih misli in rekov, ki jih ljudje izrekamo, ne da bi pomislili, kaj v resnici pomenijo in od kod izvirajo. Drži, da se nam za to, da si zapomnimo nekaj latinskih besed in fraz, še ni treba učiti latinščine, da pa jih ne bi uporabljali kar tjavendan in se za povrh smešili pred drugimi, se je vsaj nekaj malega latinščine vendarle koristno naučiti.
In prijetno! Pred desetletjem in več, ko so bili »latinci« med nami še prava redkost, je veljalo, da je latinščina težak jezik, nekateri so ji radi pridevali oznako »mrtev jezik«, kar pa seveda še zdaleč ni res. Latinščina je še kako živa, živi v našem vsakdanjem jeziku, v književnosti in znanosti, v mnogih tujih jezikih. S kakšno vnemo nas skušajo nekateri prepričati, da se mora otrok čim prej začeti učiti angleško! Pa ste vedeli, da kar 60 odstotkov angleškega besedišča izvira iz latinščine?

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

10.09.2014

Petintrideset let po knjigi Mi, otroci s postaje Zoo prihaja nadaljevanje zgodbe Christiane F. »

Se je spominjate? Christiane F.? Za generacije najstnikov osemdesetih pa tudi njihove starše je bila kot znanka iz sosednje ulice – najbrž v tistih letih ni bilo najstnika, ki ne bi o njenem življenju bral v knjigi Mi, otroci s postaje Zoo (v slovenščini je prvič izšla kmalu po izidu izvirnika, leta 1980). Za mlade je bila knjiga svarilo, njihovi starši pa so se lahko iz nje bolje kot iz najboljših priročnikov o drogah poučili, kako prepoznati stisko otroka in kako pri njem razbrati že znake prvih poskusov jemanja. Christianina mati ni imela te knjige pa tudi ne filma, ki je bil posnet kmalu po njenem izidu, odličnega nemškega filma, ki svojega naboja ni izgubil niti več kot tri desetletja pozneje.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

30.06.2014

Rim je en sam – zaljubite se vanj in v čudovito monografijo Roberta Hughesa Rim »

V Rim se ni težko zaljubiti – to vam bo potrdil vsak, ki je vsaj enkrat v življenju obiskal to prekrasno starodavno mesto in ni imel ravno smole, da bi ga turistični vodič vodil le od cerkve do cerkve. V Rimu jih je menda okoli 900, med najznamenitejše pa spada sedmerica bazilik od Svetega Petra do Svetega Boštjana. A v Rimu je še tisoče drugih lepot in znamenitosti – eno življenje je prekratko, da bi si bilo mogoče ogledati in doživeti prav vse.
Zato pa imamo knjige! Rim slovitega avstralskega umetnostnega zgodovinarja in kritika Roberta Hughesa (1938–2012) bo prava uteha za vse, ki ljubijo to mesto pa se zavedajo, da se nikoli ne bodo mogli naužiti vseh njegovih lepot. Hughes ga je v svoji zadnji knjigi – izšla je leto pred njegovo smrtjo – osvetlil vsestransko, izčrpno in globoko osebno: kot mesto, imperij, izvor zahodne umetnosti in civilizacije.

objavljeno v rubriki: Za šolsko knjižnico

Vaša košarica


Vaša košarica je prazna.