Stari Latinci so bili ljudje kot mi in prevevala so jih podobna čustva kot nas, le da so jih, zlasti tista najbolj nizkotna, znali ubesediti na mnogo bolj prefinjen način kot sodobni človek. Pomislite samo na današnje politike! Zlasti njim bi ta posrečena zbirka latinskih zmerljivk, žaljivk in dovtipov utegnila koristiti, v parlamentu bi se lahko ozmerjali, kot predlagajo Plavt, Cicero, Marcial, Katul in drugi veliki rimski umi; če drugega ne, bi imeli vsaj dober razlog, zakaj ne razumejo drug drugega – znanje latinščine je pač še vedno precejšnja izjema.
A brez skrbi, v knjižici Kako užaliti, ozmerjati in namigniti v klasični latinščini, ki je pravkar izšla pri naši založbi, so tudi prevodi. Za dr. Mateja Hriberška, latinista in grecista ter docenta na Oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je bila priprava te simpatične knjižice, ki sta jo pred skoraj petnajstimi leti zasnovala Britanca Michelle Lovric in Nikiforos Doxiadis Mardas, poseben izziv.

Traktat O vzvišenem, ki je najverjetneje nastal v času vlade cesarja Hadrijana, lahko iz več razlogov postavimo ob bok Aristotelovi Poetiki in Horacijevemu Pismu o pesništvu. Grk Longin, o katerem drugega, kot da mu je pripisan ta spis, ne vemo, se v njem loteva številnih vprašanj s področja literarne teorije in kritike. V primerjavi z Aristotelovo Poetiko odpira nekaj zanimivih vpogledov in izraža tudi nekatere precej drugačne ocene in vrednotenja antične literature.
»Zlata knjižica, ki pa jo komaj kdaj kdo prebere,« je leta 1605 o tem delcu zapisal humanist Isaac Casaubonus. To je pri nas veljalo vse do danes – Longinove razprave O vzvišenem, redkim poznavalcem morebiti bolj znane po latinskih naslovih De sublimi ali tudi De sublimitate, ni bilo mogoče brati v slovenskem prevodu.

Pri založbi Modrijan je v pripravi učbenik za biologijo, ki bo skupaj z učbenikom Spoznajmo gene in dedovanje, ki smo ga izdali spomladi, zajel celotno učno snov za prvi letnik gimnazij in strokovnih šol. Učbenik smo po zgledu že izdanega poimenovali Spoznajmo zgradbo in delovanje celice, čeprav bodo v začetnem poglavju opisani tudi biologija kot znanstvena veda in raziskovalne metode v biologiji. Avtorja učbenika sta dr. Peter Veranič z Inštituta za biologijo celice in dr. Aljoša Bavec z Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Učbenik bo pripravljen v prvi polovici prihodnjega leta, izid pa je odvisen od postopkov, ki jih terja od poletja veljavni Pravilnik o spremembah Pravilnika o potrjevanju učbenikov.

Pred šolskim letom 2011/12 je pri založbi Modrijan izšel tretji učbeniški komplet za kemijo v gimnaziji – Verige in obroči. Tako kot prva dva kompleta sestoji iz učbenika, ki je bil potrjen sredi junija, in laboratorijskih vaj.

Zdaj je čas, da vam novi učbeniški komplet tudi predstavimo. Predstavitvi, ki so ju za vas pripravili avtorji novega učbeniškega kompleta dr. Janez Cerkovnik, Špela Tršek, mag. Nika Cebin in Marjeta Prašnikar, sta del seminarja »Od preprostih gradnikov do kompleksnih struktur«. Organizirali smo ga na dveh gimnazijah, in sicer:
● v torek, 22. novembra 2011, na Gimnaziji Poljane, Strossmayerjeva ulica 1, Ljubljana in
● v sredo, 23. novembra 2011 na II. gimnaziji Maribor, Trg Miloša Zidanška 1, Maribor.

Izšel je slovenski prevod dela Vrtinec seznamov velikega italijanskega misleca Umberta Eca. To je tretja v nizu knjig, ki ga začenjata uspešnici Zgodovina lepote (2004) in Zgodovina grdega (2007); prevoda obeh sta izšla pri Modrijanu leta 2006 oz. 2008.
Umberto Eco je semiolog, prevajalec angleških in francoskih avtorjev 19. stoletja, specialist za dela Jamesa Joycea, pisec več kot dvesto predgovorov h katalogom sodobnih slikarjev in prijatelj ter libretist sodobnih glasbenikov, med katerimi je najbolj znan Luciano Berio. Slovenci in večina svetovnega bralstva pa gospoda iz Alessandrie, ki bo kmalu, 5. januarja 2012, dopolnil osemdeset let, seveda najbolje poznamo po knjigah, zlasti kot avtorja romanov Ime rože, Foucaultovo nihalo, Baudolino, Plamen kraljice Loane in drugih uspešnic.