Ponudba tedna

... ni pomembno, v katerem zaporedju. Če ste roman že brali, nikar ne odmahnite, češ, saj že vse vem, čemu bi gledal še film. In če si kanite ogledati film, nikar ne odmahnite, češ, film pove vse, čemu bi še bral knjigo. Ob marsikaterem filmu in marsikaterem romanu je to povsem sprejemljivo, še posebej, če si nočemo pokvariti vtisa o enem ali drugem. Včasih se zdi film boljši od romana, večinoma je nasprotno ali pa to zavisi od tega, kaj naredimo prej – preberemo roman ali si ogledamo film.
Film Muharjenje v Jemnu spada med filmske umetnine, ki po branju literarne predloge ne morejo razočarati. Dovolj zgovorno je že režiserjevo ime – Lasse Hallström (roj. 1946) pač ni režiser, ki bi gledalce pustil na cedilu. Kdor si je ogledal njegove Ladijske novice, film, posnet po istoimenskem romanu Annie Proulx – prevod v slovenščino je nastal osem let pozneje kot film –, ve, da zmore švedski režiser iz romaneskne predloge narediti povsem enakovredno filmsko umetnino.

Pred dvema mesecema je knjiga Dewey, zgodba o knjižničnem mačku, »ki je raznežil svet«, izšla tudi na Hrvaškem. Knjigo je izdala založba Fraktura – in jo že razprodala! Spomnimo: slovenski prevod smo pri Modrijanu objavili že pred dvema letoma, a vse kaže, da Slovenci vendarle nismo takšni ljubitelji mačk (in knjig?) kot naši sosedje. Smo pa zato toliko večji ljubitelji knjižnic, zato smo pri Modrijanu pač pomislili, da bo knjiga o mačku, ki je svoje dolgo življenje preživel med knjigami, v spencerski mestni knjižnici, in postal ljubljenec ne le bralcev, ki so zahajali v to knjižnico, temveč tudi ljudi po vsej Ameriki in celo zunaj njenih meja, »šla za med«.

Prvega maja je minilo osem let od pridružitve Slovenije k Evropski uniji. V Unijo je bilo po naši priključitvi združenih 25 držav, januarja 2007 sta se skupnosti pridružili še Bolgarija in Romunija, prav kmalu, 1. julija prihodnje leto, pa bo dan Evrope z nami praznovala še 28. članica – naša soseda Hrvaška.
Belgijski pisatelj Koen Peeters – 10. maja 2011 je gostoval v Ljubljani – si s tem, koliko držav si pravzaprav sme lastiti ta praznik kakor tudi evropsko himno, Beethovnovo Odo radosti v adaptaciji Herberta von Karajana, ni belil glave, ko je objavil Véliki evropski roman, nadvse zanimivo leposlovno delo o Evropi, ki smo ga pri Modrijanu izdali v začetku leta 2010.

Italijanski filozof, psiholog in psihoanalitik Umberto Galimberti bo v kratkem, 3. maja 2012, dopolnil 70 let. V začetku septembra 2009 je pri naši založbi izšla njegova knjiga Grozljivi gost. S prevodom smo želeli slovenskim bralcem predstaviti še enega imenitnega sodobnega filozofa, za spremembo misleca, ki ne prihaja iz daljnih ZDA, iz Velike Britanije ali »tradicionalno filozofske« Francije, temveč iz naše sosede Italije. Takrat še nismo vedeli, da je bil Galimberti s Slovenijo tesno povezan že pred izidom prvega slovenskega prevoda – njegova žena, s katero je do njene smrti leta 2008 preživel 40 let, je bila namreč Slovenka.
Kmalu po izidu knjige Grozljivi gost pri nas – v Italiji je izšla leta 2007 in dosegla izjemno visoko prodajo – je Galimberti gostoval v Sloveniji.

»Zelo humano se mi zdi, da zakonik opredeli družino skozi skrb za otroka in s tem uradno priznava tudi tiste družine, ki v družbi že obstajajo, a so bile doslej nevidne. To se mi zdi politično modro, globoko demokratično in veliko bolj realistično z vidika razumevanja sveta, v katerem živimo,« je pred skoraj enim letom za Mladinin intervju povedala ameriška sociologinja dr. Judith Stacey, ena vodilnih strokovnjakinj na področju raziskovanja intimnosti, partnerstev in družin. Staceyjeva torej prihaja iz dežele, kjer je ideja o tradicionalni družini še danes izjemno močna, čeprav je že od nekdaj mit. »Danes je takšnih družin, kjer moški hodi v službo in preživlja družino, mama pa doma skrbi za otroke, le še okoli šest odstotkov,« pove.

Prepovedani sadež ali zarečeni kruh? Pravilni odgovor je – prepovedani kruh, in vse skupaj ima zagotovo veliko skupnega z ljubeznijo. Erica Johnson Debeljak je pred dvajsetimi leti zaradi ljubezni povsem preokrenila tok svojega življenja in se iz New Yorka preselila v Ljubljano. Novo življenje in privajanje nanj ni šlo brez burnega prilagajanja in nemalokrat osuplega soočanja z drugačnim, kot je bila vajena. Svoje izkušnje je med drugim popisala v priljubljenem Prepovedanem kruhu, romaniziranih spominih, ki so izšli pri Modrijanu.
Morda je prav ta »dvojni pogled« pripomogel, da Erica oba svetova motri z nekakšne kritične distance, ne da bi ta šla na račun njene rahločutnosti in čustvene občutljivosti. Na družbene dogodke in spremembe se odziva redno kot kolumnistka Večera in občasno v drugih časopisih, tokrat pa so jo ob prav posebni priložnosti, dnevu žena, izzvali pri reviji Naša žena (LXXII, številka 3, marec 2012).

Pri Modrijanu smo konec leta 2011 izdali obsežno monografijo o Afriki, naslovljeno preprosto Zgodovina Afrike, ki jo je napisal britanski profesor afriških študij J. D. Fage. Knjiga, ki je njegovo najpomembnejše delo, je tudi temeljni priročnik za preučevanje Afrike in njene zgodovine, zato je njen izid v slovenščini tako rekoč srečen dogodek za vse, ki se s to celino ukvarjajo bodisi poklicno ali ljubiteljsko.
Z Afriko pa je bil tesno povezan tudi Ryszard Kapuściński (1932–2007), poljski pisatelj, ki bi v nedeljo, 4. marca, dopolnil 80 let. Črna celina je v njegovem poklicnem življenju pa tudi intimno v srcu zavzemala pomemben prostor. Poklonil se ji je v več delih, zlasti pa v Ebenovini in v Potovanjih s Herodotom, ki so njegova najbolj osebnoizpovedno zasnovana knjiga. »Pripovedovalec – reporter v zrelih letih – presoja svojo življenjsko pot in poslanstvo skozi Herodotovo perspektivo.

V ponedeljek, 27. februarja, bo minilo sto let od rojstva slovitega angleškega pisatelja Lawrencea Durrella. V Sloveniji ga poznamo predvsem po kultnem Aleksandrijskem kvartetu, ki smo ga v sijajnem prevodu Mire Mihelič dobili že kmalu po izidu (leta 1963), malokdo pa ve, da je bil tudi pisec številnih drugih romanov, potopisov, dram, poezije, filmskih scenarijev, opernih libretov, hkrati pa tudi uspešen slikar, jazz pianist in velik poznavalec vzhodnjaške filozofije ter okultizma.
V tujini bodo pomembno obletnico obeležili s številnimi konferencami, izidi novih Durrellovih biografij ter nekaterih še neobjavljenih del, v Sloveniji pa smo ob tej priložnosti dobili prevod enega njegovih zgodnejših romanov, Temni labirint, ki po vsebinski zgradbi v mnogočem spominja na slavnejši Aleksandrijski kvartet.

Nikoli nisem to,
kar mislijo, da sem,
in nikoli nisem tam,
kjer me vidijo oči.
Sovražniki me imajo
za naslednika prestola,
prijatelji so prepričani,
da sem skrivni diakon,
in šaljivci mislijo,
da trohnim v dnevniku
potopljenega brodovja,
ki je iskalo novo zemljo.

Ni obletnica – Švicar Fritz Zorn ali, s pravim imenom, Fritz Angst, kar pomeni 'strah', se je namreč rodil 10. aprila 1944 in umrl 2. novembra 1976, torej pred 35 leti. Fritz Zorn se tudi ni zapisal med velike pisatelje 20. stoletja, saj je umrl še ne triintridesetleten, zato pa je ena velikih zgodb 20. stoletja NJEGOVA zgodba. Ravno prav velika, da smo jo objavili v zbirki Poteze – za »male« zgodbe v tej zbirki pač ni prostora.
Knjiga Mars, ki je izšla leta 1977, po smrti avtorja, ki je umrl zaradi limfoma, je tako rekoč kultna knjiga – »v njej je Fritz Zorn s svojo obtožujočo govorico ubesedil občutke protestirajoče mladine, ki se je videla kot žrtev take družbe.