... ni pomembno, v katerem zaporedju. Če ste roman že brali, nikar ne odmahnite, češ, saj že vse vem, čemu bi gledal še film. In če si kanite ogledati film, nikar ne odmahnite, češ, film pove vse, čemu bi še bral knjigo. Ob marsikaterem filmu in marsikaterem romanu je to povsem sprejemljivo, še posebej, če si nočemo pokvariti vtisa o enem ali drugem. Včasih se zdi film boljši od romana, večinoma je nasprotno ali pa to zavisi od tega, kaj naredimo prej – preberemo roman ali si ogledamo film.
Film Muharjenje v Jemnu spada med filmske umetnine, ki po branju literarne predloge ne morejo razočarati. Dovolj zgovorno je že režiserjevo ime – Lasse Hallström (roj. 1946) pač ni režiser, ki bi gledalce pustil na cedilu. Kdor si je ogledal njegove Ladijske novice, film, posnet po istoimenskem romanu Annie Proulx – prevod v slovenščino je nastal osem let pozneje kot film –, ve, da zmore švedski režiser iz romaneskne predloge narediti povsem enakovredno filmsko umetnino.

Pred dvema mesecema je knjiga Dewey, zgodba o knjižničnem mačku, »ki je raznežil svet«, izšla tudi na Hrvaškem. Knjigo je izdala založba Fraktura – in jo že razprodala! Spomnimo: slovenski prevod smo pri Modrijanu objavili že pred dvema letoma, a vse kaže, da Slovenci vendarle nismo takšni ljubitelji mačk (in knjig?) kot naši sosedje. Smo pa zato toliko večji ljubitelji knjižnic, zato smo pri Modrijanu pač pomislili, da bo knjiga o mačku, ki je svoje dolgo življenje preživel med knjigami, v spencerski mestni knjižnici, in postal ljubljenec ne le bralcev, ki so zahajali v to knjižnico, temveč tudi ljudi po vsej Ameriki in celo zunaj njenih meja, »šla za med«.

Prvega maja je minilo osem let od pridružitve Slovenije k Evropski uniji. V Unijo je bilo po naši priključitvi združenih 25 držav, januarja 2007 sta se skupnosti pridružili še Bolgarija in Romunija, prav kmalu, 1. julija prihodnje leto, pa bo dan Evrope z nami praznovala še 28. članica – naša soseda Hrvaška.
Belgijski pisatelj Koen Peeters – 10. maja 2011 je gostoval v Ljubljani – si s tem, koliko držav si pravzaprav sme lastiti ta praznik kakor tudi evropsko himno, Beethovnovo Odo radosti v adaptaciji Herberta von Karajana, ni belil glave, ko je objavil Véliki evropski roman, nadvse zanimivo leposlovno delo o Evropi, ki smo ga pri Modrijanu izdali v začetku leta 2010.

Italijanski filozof, psiholog in psihoanalitik Umberto Galimberti bo v kratkem, 3. maja 2012, dopolnil 70 let. V začetku septembra 2009 je pri naši založbi izšla njegova knjiga Grozljivi gost. S prevodom smo želeli slovenskim bralcem predstaviti še enega imenitnega sodobnega filozofa, za spremembo misleca, ki ne prihaja iz daljnih ZDA, iz Velike Britanije ali »tradicionalno filozofske« Francije, temveč iz naše sosede Italije. Takrat še nismo vedeli, da je bil Galimberti s Slovenijo tesno povezan že pred izidom prvega slovenskega prevoda – njegova žena, s katero je do njene smrti leta 2008 preživel 40 let, je bila namreč Slovenka.
Kmalu po izidu knjige Grozljivi gost pri nas – v Italiji je izšla leta 2007 in dosegla izjemno visoko prodajo – je Galimberti gostoval v Sloveniji.

»Zelo humano se mi zdi, da zakonik opredeli družino skozi skrb za otroka in s tem uradno priznava tudi tiste družine, ki v družbi že obstajajo, a so bile doslej nevidne. To se mi zdi politično modro, globoko demokratično in veliko bolj realistično z vidika razumevanja sveta, v katerem živimo,« je pred skoraj enim letom za Mladinin intervju povedala ameriška sociologinja dr. Judith Stacey, ena vodilnih strokovnjakinj na področju raziskovanja intimnosti, partnerstev in družin. Staceyjeva torej prihaja iz dežele, kjer je ideja o tradicionalni družini še danes izjemno močna, čeprav je že od nekdaj mit. »Danes je takšnih družin, kjer moški hodi v službo in preživlja družino, mama pa doma skrbi za otroke, le še okoli šest odstotkov,« pove.