Vroča novica

Minilo je leto, odkar je pri naši založbi izšla knjiga Prehrana 21. stoletja za ženske. Avtorica, hrvaška zdravnica in nutricionistka dr. Lejla Kažinić Kreho, je svoj vodnik za zdravo prehrano žensk slovenski javnosti takoj po izidu predstavila v Modrijanovi knjigarni.
Zdaj pa so na vrsti moški in dr. Lejla Kažinić Kreho ponovno prihaja v Slovenijo, kajti pravkar je izšel še prevod njenega prehranskega vodnika za moške.
Prehrana 21. stoletja za moške popelje moškega skozi vsa življenjska obdobja – od najstniških vse do »zlatih« let. Avtorica se v knjigi posebej skrbno posveti tudi prehrani aktivnega športnika ali rekreativca in svetuje, kakšna naj bo prehrana pri preventivi ali zdravljenju najpogostejših bolezni, ki pestijo sodobne moške.

Poučna slikanica za otroke In s Tango smo trije bo na pustno soboto, 18. februarja, ob 16. uri zaživela v predstavi, na katero vabi Cafe Open (Hrenova ulica 19) vse, ki se imajo radi: otroke in starše, bratce in sestrice, babice in dedke, tete in strice. Tudi krofov ne bo manjkalo!

Še je čas za darila! In še s(m)o ljudje, ki verjamej(m)o v Dedka Mraza in obdarujemo čisto zadnji dan leta, 31. decembra . Imate srečo, da bo Modrijanova knjigarna v soboto odprta vse do 14. ure – potem ko si za silvestrsko večerjo priskrbite sveže meso, zelenjavo in druge dobrote z ljubljanske tržnice, obvezno zavijte še k nam, v Modrijanovo knjigarno. Razlogov za to je na tisoče, kajti na tisoče je v naši knjigarni knjig pa tudi drugih izdelkov, ki se jih ne bo sramoval še tako izbirčen Dedek Mraz.
Glavne so seveda knjige! Mnoge dišijo čisto po svežem: Miti našega časa neprekosljivega Umberta Galimbertija, avtorja Grozljivega gosta – le kdo si ne bi želel te knjige!

»Ob svitu poletja me je znani ›barfly‹ pobaral, češ, ali kaj vem o romanu, pod katerega se je podpisal pevec skupine Res Nullius. ›Zagotovo je še kakšen Zoran Benčič naokoli,‹ je bil moj odgovor, dokler mi omenjeni ni predočil naslova literarnega dela – Psi brezčasja.« Takole začenja glasbeni publicist Gregor Bauman svoj celostranski prispevek na kulturni strani torkovega (8. 11.) Dnevnika. Posvetil ga je slovenski rockovski skupini Res Nullius, in to upravičeno, kajti jutri, v sredo, se bo skupina v sklopu turneje po Sloveniji ustavila v Kinu Šiška in odigrala nekaj uspešnic z zadnjega albuma Prekletih bazar.

V zbirki Bralec je izšla 50. knjiga! In naneslo je, da je petdeseta nekaj čisto posebnega. Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo je prvi roman v zbirki, ki je preveden iz poljščine, prvi, ki je opremljen z ilustracijami, njegova avtorica pa je najmlajša izmed vseh, katerih dela so doslej našla prostor v tej zbirki. Dorota Masłowska se je namreč rodila leta 1983 in je imela ob izidu Vojne komaj devetnajst let. Leta 2003 je zanjo prejela ugledno poljsko nagrado Nike po izboru bralcev, kmalu je sledila serija prevodov: v angleščino, francoščino, nemščino, španščino, italijanščino, nizozemščino, ruščino, madžarščino, češčino ... Leta 2005 je prejela nemško nagrado za mladinsko književnost (Deutscher Jugendliteraturpreis), leta 2009 pa je bil po romanu posnet tudi film.

»Nekaj malega je referenc na stare pesmi, ampak mislim, da tega ni veliko. V bistvu je nepomembno. Besede je pisala ista glava – to je vse. Toliko glede povezave med knjigo in ploščo,« je Zoran Benčič, pevec in tekstopisec pri skupini Res Nullius ter avtor novega slovenskega romana v zbirki Bralec, odgovoril na vprašanje, ali se Prekletih bazar, novi cede skupine, in roman Psi brezčasja kakorkoli dopolnjujeta. Intervju boste našli v reviji Stop (13. 7. 2011) na straneh 24 in 25, nastal je ob izidu novega, tretjega cedeja skupine Res Nullius. Opozorimo še, da se začetnici besed v njegovem imenu – po naključju ali pa tudi ne – ujemata z začetnicama besed v naslovu romana Zorana Benčiča Psi brezčasja.

Dobra glasba in dobra knjiga. Ljudje z pretanjenim občutkom za glasbo imajo tudi izpiljen okus za literaturo, to gre pač skupaj. Če radi poslušate Res Nullius, vam bo zagotovo všeč tudi roman Psi brezčasja. Prepričajte se in naročite roman v naši spletni knjigarni. 50 spletnim kupcem namreč podarimo cede Prekletih bazar.

»Literatura je ob meni od malih nog. Odkar sem začel brati, iščem dobre zgodbe. Doma so se mi smejali, ker sem bral tv-napovednike. Zdelo se mi je zanimivo, da sem v dveh, treh stavkih prebral, o čem bo govoril film. To še danes počnem. Sem v večnem iskanju dobre zgodbe. Ne zanima me metafizika. Če nekdo živi tako kot jaz, bo prej ali slej začel tudi pisati ali pa bo začel razmišljati o svoji zgodbi.« Velenjčan Zoran Benčič, ki smo ga do nedavna poznali le kot vodjo skupine Res Nullius, je tole zaupal Patriciji Maličev za intervju Sobotne priloge (11. 6. 2011), katerega povod pa ni bil le izid njegovega literarnega prvenca Psi brezčasja pri naši založbi, temveč tudi novega cedeja skupine Res Nullius Prekletih bazar.
Novi album prinaša deset novih skladb, posnetih konec leta 2010 v glasbenem centru Pavarotti v Mostarju (pod producentskim vodstvom Žareta Paka). Skupina ga bo Velenjčanom in drugim ljubiteljem dobre glasbe predstavila v soboto, 2. julija, na letnem kinu ob Škalskem jezeru v Velenju.

Prvi roman Nicka Cava Ko je oslica zagledala angela je v tiskarni in ga boste zagledali zadnje dni junija oziroma prve poletne dni, ko bodo nekateri bralci že začeli obiskovati knjigarne, iščoč kaj res izjemnega za dopustniško branje. In sodeč po obiskanosti zadnjega Cavovega koncerta v Ljubljani – oktobra lani je s skupino Grinderman gostoval v ljubljanskih Križankah – takšnih ne bo malo. Za Cavov roman le pogumno povprašajte v najbližji knjigarni; bržkone bo vsaka spodobna knjigarna poskrbela, da ga bo imela na voljo. Seveda bomo veseli tudi vsakega naročila v naši e-knjigarni – naročite že danes, kajti pripravljamo tudi drugi Cavov roman, tistega, ki ga je objavil leta 2009, dvajset let po prvencu. Kupili ga boste lahko že jeseni, prav tako v prevodu Andreja Pleterskega.

Končno! Leonard Cohen, kanadski pesnik, pisatelj in eden največjih popularnih glasbenikov naše dobe, je končno dobil eno izmed velikih in uglednih nagrad za književnost. Nagrada asturijskega princa, ki jo Fundacija asturijskega princa (Oviedo, Španija) podeljuje od leta 1981, nedvomno sodi med najpomembnejše mednarodne literarne nagrade, kar pričajo že imena prejšnjih nagrajencev: doslej so jo prejeli Amin Maalouf, Ismail Kadare, Margaret Atwood, Amos Oz, Claudio Magris, Arthur Miller, Doris Lessing, Günter Grass, Carmen Martín Gaite, Mario Vargas Llosa idr. Morda je to priložnost, da Slovence, ki so lani oktobra množično obiskali Cohenov koncert v Ljubljani, marsikdo pa se je odpravil poslušat Cohena tudi prek meje, obvestimo, da je njihov priljubljeni pevec tudi literat. In da so pri Modrijanu izšle kar tri njegove knjige: Knjiga milosti, intimna izpoved pesnika, ko je dopolnil petdeset let življenja, in romana Lepi zgubljenci ter Najljubša igra, tako rekoč vrhunca kanadskega romanopisja prejšnjega stoletja.

Pesti so pomagale. Ko smo objavili vest o nominirancih za četrto mednarodno Bookerjevo nagrado, smo odkrito priznali, da držimo pesti za Philipa Rotha, velikega ameriškega literata, čigar delo zavzema pomembno mesto tudi v našem prevodnem programu. Izdali smo namreč že štiri njegove romane, Ameriško pastoralo, »kraljico« Rothovega opusa, kratka romana Slehernik in Ogorčenje, ter, že pred leti, Človeški madež, za izid jeseni ali v začetku drugega leta pa prevajalka Miriam Drev že pripravlja prevod Rothovega predzadnjega romana Ponižanje (The Humbling, 2009).
Mednarodno Bookerjevo nagrado podeljujejo bienalno od leta 2005 pisatelju ali pisateljici za vseživljenjski prispevek svetovni književnosti, kar pomeni, da jo lahko, za razliko od običajne Bookerjeve nagrade za roman, dobi tudi Američan.