Spoštovane učiteljice, spoštovani učitelji slovenščine, zgornji navedek – gre za besede konzula Bernicka iz Ibsenove drame Stebri družbe – prav gotovo ne velja za dijake, ki se pripravljajo na maturo, zato naj njim pa tudi vam, ki jih boste spremljali do maturitetnega izpita iz slovenščine, ponudimo nekaj v branje in za razmišljanje.
Lani smo pri založbi Modrijan izdali nov prevod Ibsenove drame Stebri družbe. Za nov prevod smo se odločili iz zelo preprostega razloga – edini prevod, ki je bil takrat na voljo, je bil star skoraj pol stoletja. Prevodi, v nasprotju z izvirnim besedilom, sčasoma zastarijo, zagotovo pa v več desetletjih. In da jezikovna zaznamovanost prevoda ne bi po nepotrebnem odvračala pozornosti dijakov od odlično napisane drame, smo za sodoben prevod prosili izkušeno prevajalko iz norveščine Marijo Zlatnar Moe (prihodnje leto bodo dijaki v njenem prevodu brali roman Pera Pettersona Konje krast) in tudi odlično poznavalko norveške književnosti.

Denar ali življenje, v izvirniku Geld oder Leben, je drobcen roman ali bolje novela nemške pisateljice Birgit Vanderbeke, rojene leta 1956. V prevodu smo ga objavili lani, potem ko ga je državna predmetna komisija za nemščino predpisala za maturitetni izpit na višji ravni splošne mature 2012.
Roman, ki je bil v izvirniku objavljen leta 2003, je danes zelo aktualen, in lahko bi rekli, da je imela komisija pri izbiri srečno roko, mi pa pri odločitvi, da prevod objavimo v zbirki Bralec in tako ne odvrnemo od branja zrelejših bralcev in literarnih kritikov. Knjiga Denar ali življenje je tako že vzbudila pozornost več recenzentov, naposled tudi Mateja Bogataja, ki jo ocenjuje v zadnji Mladini (13. 1. 2012).

Kaj bi storili, če bi vas knjiga, ki jo berete, začela prepričevati, da sploh ni knjiga in da potrebuje vašo pomoč? Prav to se zgodi trem mladim prijateljem, ki na popotovanju po Evropi z vlakom naletijo na posebno knjigo z naslovom Nisem knjiga (No soy un libro). Takšen je tudi naslov romana Joséja Maríe Merina, ki opisuje njihove dogodivščine in ga je državna predmetna komisija za španščino razpisala za maturo 2012. Dijakom, ki morajo roman prebrati v španščini, bo prevod Ferdinanda Miklavca, ki je pravkar izšel pri naši založbi, gotovo v pomoč. Nedvomno pa bodo po knjigi z veseljem posegli tudi drugi mladi bralci.

Bodoči maturanti si tale čas, ko so pred njimi dolge poletne počitnice, zaradi bližajoče se mature bržkone še ne belijo glav, a že septembra, ko se prične njihovo zadnje (srednje)šolsko leto, bo tale novica še kako aktualna.
Že v začetku februarja so izvedeli, katera književna besedila bo treba prebrati za opravljanje splošne mature iz slovenščine 2012. Državna izpitna komisija za slovenščino je izbrala štiri dramska besedila, med njimi Ibsenove Stebre družbe. To delo je pred 45 leti, skupaj s še dvema Ibsenovima dramama, v slovenščini objavil Janko Moder, pri Modrijanu pa smo pravkar izdali nov, sodoben prevod drame; prevajalka iz norveščine Marija Zlatnar Moe je k svojemu prevodu pripravila tudi spremno besedo.

Dramatika velikega norveškega književnika Henrika Ibsena (na sliki detajl portreta, ki ga je naslikal norveški slikar Eilif Peterssen) sodi v sam vrh svetovne in evropske dramatike, in čeprav je 23. maja minilo že 95 let od njegove smrti (rodil se je 20. marca 1828, umrl leta 1906), so njegova dela še danes pogosta na svetovnih odrih. Teme, ki jih obravnava v svojih delih – najbolj znane drame so Stebri družbe, Sovražnik ljudstva, Nora (Hiša lutk), Gospa z morja, Hedda Gabler in Strahovi –, so še dandanašnji zelo aktualne: odnosi med spoloma, zakon, vera, lastnina, predzakonsko razmerje, incest ...
Drama Stebri družbe je nastala leta 1877. Ibsenova glavna namena pri njenem pisanju pa bila: »prvič, podirati konkretno družbeno ureditev in še posebno njene moralne temelje, ter drugič, ljudi moralno izboljšati; to zadnje je pač jasna in nujna posledica spoznanja, da ta konkretna družba ljudi moralno kvari, moralna čistost mu je bila najvišji družbeni ideal.« (Taras Kermauner)