Še do brezplačne dostave. Ob vsakem nakupu podarimo novelo El Greco slika velikega inkvizitorja Stefana Andresa.
Prva stran - Arhiv - Razprodane knjige
KOLIMSKE ZGODBE [razprodano]

KOLIMSKE ZGODBE [razprodano] « Nazaj

9789612415907

Varlam Šalamov

prevod: Lijana Dejak in Drago Bajt
spremna beseda: Drago Bajt
format: 135 × 220 mm
strani: 776
vezava: trda, ščitni ovitek
izid: 2011

ISBN: 978-961-241-590-7

Izdelka trenutno ni na zalogi.
OutOfStock
54,70 €
54,70 €
-0%

O knjigi in avtorju/avtorici/avtorjih

Kolimske zgodbe je Šalamov pisal v letih 1954–1965; prvič so bile objavljene leta 1978 v Londonu, leta 1981, po nagradi francoskega Pena, pa so postale svetovna uspešnica. Nastajale so tako, kot je nastajala njegova poezija: »… Ni pesmi brez usode, brez majhne tragedije. Samo največja odkritosrčnost, najvišje dajanje, kaplja čiste krvi lahko rodijo pesem,« je zapisal v refleksijah Poezija je univerzalni jezik. Nazadnje so se sestavile v več kot 900 strani črtic, literarnih portretov, filozofskih novel, traktatov, pričevanj, refleksij o taboriščnih nraveh; avtobiografski pripovedovalec portretira usode kaznjencev in rabljev iz kolimskega pekla – čekiste, inženirje, profesorje, stare boljševike, kmete, tatove – z močno stilizirano pripovedjo, polno zaporniškega žargona. So »ogledalo, ki odseva dno taboriščnega sveta … drugega sveta, sveta, v katerem velja zakon: ti umri danes, jaz jutri, sveta brez morale,« je o njih zapisal Mihail Geller. Andrej Sinjavski pa jih je označil za »priročnik o odpornosti človeškega materiala«, ki s »pošastnim realizmom« kaže nepolepšano resnico o sovjetskih gulagih.

To so krute in surove zgodbe o življenju v gulagu na severovzhodnem robu Azije, ob reki Kolimi in njenih pritokih. Njihov jezik je grobi jezik zekov, kaznjencev v gulagu, ki so razvili poseben zaporniški žargon: etapa, šrapnelska kaša, urka, point, liternik, čunje, tranzitka, obsos, fenja, dohodjaga. Pripovedujejo o razčlovečenem človeku na robu življenja in smrti, »niti ne onstran dobrega in zla, ampak zunaj vsega človeškega« (Ljubezen kapitana Tollyja); človek se ohranja le kot telo, ker le tako lahko preživi, pozabljajoč na vse zakone etike in morale, zatirajoč sleherni duhovni in miselni vzgib svoje zavesti. V takem okolju se človek bojuje zgolj za preživetje, pri čemer je nenavadno vztrajen: človek na Kolimi je bil »telesno močnejši, vzdržljivejši od vseh živali … ker je prisilil svoje duhovno počelo, da je uspešno služilo telesnemu« (Dež). Prisilno delo, pretepanje, neznosne razmere v taborišču, nevzdržno podnebje, pomanjkanje hrane in zdravil ga silijo v nenehno životarjenje in boj za obstanek; na pragu smrti se posveča običajnim opravilom vsakdanje higiene in prehranjevanja, vendar je sposoben opaziti tudi sočloveka, »brata po oseminpetdesetem členu«, ali droben dogodek v naravi, ki mu razsvetli življenje. Občuduje ruševje, »najbolj poetično rusko drevo« (Ruševje); z nedoumljivostjo gleda sledove korakov v snegu (Po snegu); z žalostjo najde otroški risalni blok v smeteh (Otroške risbe); smili se mu psiček, ki ga ubijejo urke (Prost dan), in račka na zmrznjeni vodi, ki bo postala plen (Račka). Iz dneva v dan se prilagaja »zakonu tajge« (Ivan Fjodorovič) v pokrajini brez rešitve; v pokrajini ob »magistrali skoz Kolimo, zgrajeni le s samokolnico in krampom«; v pokrajini, posuti z gulagi, pred katerih vhodom piše: »Delo je stvar časti, slave, srčnosti in junaštva«. Ni torej čudno, če v zgodbi Ob suhi menaži lahko preberemo: »Berija je posnemal Hitlerja.« Poglavitno vprašanje v takih okoliščinah je: ostati človek ali ne. »Videti taborišče je strašno, in noben človek na svetu ne bi smel poznati taborišč. Taboriščne izkušnje so v celoti negativne, do zadnje minute,« beremo v zgodbi Inženir Kiseljov. »Jaz bi bil rad okleščenec, človeški okleščenec, razumete, brez rok, brez nog. Tedaj bi našel v sebi moči, da bi jim pljunil v ksiht za vse, kar počnejo z nami,« pravi Volodja Dobrovolcev v Nagrobnem nagovoru. (iz spremne besede D. Bajta)

Na naslovnici je slika ukrajinskega slikarja Nikolaja Getmana (1917–2004).

Varlam Šalamov

ruski pisatelj, 1907–1982

Varlam Tihonovič Šalamov se je rodil 18. junija 1907 v Vologdi, mestu v severnem delu evropske Rusije. Njegov oče je bil duhovnik. Sedemleten je stopil v gimnazijo, leta 1923 je končal poklicno šolo in se leto pozneje zaposlil v strojarni v Kuncevu. Jeseni 1926 se je vpisal na Moskovski tekstilni inštitut in obenem obiskoval predavanja na pravni fakulteti Moskovske državne univerze. Leta 1927, komaj dvajsetleten, se je prvič politično angažiral, ko je demonstriral ob desetletnici Oktobra z gesli Dol s Stalinom! in Izpolnimo Leninovo oporoko! Februarja 1929 je bil prvič aretiran: zalotili so ga v ilegalni tiskarni ob tiskanju letakov z Leninovo oporoko. Po zaporu v Butirkah je bil poslan v Višersko taborišče na severnem Uralu, kjer je preživel tri leta kot »družbeno nevaren element«. V taborišču je delal pri gradnji kemijskega kombinata; izpuščen je bil oktobra 1931, vrnil se je v Moskvo in delal pri sindikalnem časopisu. Leta 1933 mu je umrl oče, čez leto pa še mati; obakrat se je udeležil pogreba v Vologdi. Leta 1935 se mu je rodila hči Jelena, ki jo je imel s prvo ženo Galino Gudz (spoznal jo je v Višerskem taborišču). Januarja 1937 je bil drugič aretiran zaradi »kontrarevolucionarne trockistične propagande« in obsojen na pet let delovnega taborišča; dve leti je delal v rudnikih zlata na Kolimi, potem pa je bil decembra 1938 ponovno postavljen pred sodišče v Magadanu v »zadevi pravnikov«. Naslednje leto je prebil v tifusni karanteni magadanskega zapora, potem je do 1943 delal kot kopač in kurjač v kazenskem rudniku. Maja 1943 so ga po prijavi sotaboriščnika zaprli zaradi »antisovjetskih izjav« in pohvale pisatelja Ivana Bunina; leto pozneje je bil aretiran zaradi istih stvari, vendar je obsodba ostala enaka: deset let delovnega taborišča. Leta 1945 je težko zbolel in se zdravil v bolnišnici, potem pa se je jeseni, kot drvar v tajgi, odločil za pobeg; po neuspelem begu je bil kaznovan z vrnitvijo v rudnik. Leta 1946 se je blizu Magadana izučil za bolničarja in nato postal bolničar zaporniške bolnišnice v vasi Debin, osrednje bolnišnice na levem bregu Kolime, 400 km od Magadana. Oktobra 1951 je odslužil kazen in nato delal kot svobodnjak, da bi zaslužil denar za vrnitev s Kolime. Leta 1953 se je vrnil k družini v Moskvo, vendar se je že naslednje leto ločil od žene ter se 1956, ko je bil rehabilitiran, poročil z Olgo Nekljudovo (od nje se je ločil 1966, ko je spoznal Irino Sirotinsko, svojo poznejšo literarno skrbnico). Nato je delal kot dopisnik revije Moskva ter se ukvarjal s pisanjem pesmi in proze; leta 1972 je bil sprejet v Zvezo sovjetskih pisateljev, 1980 je dobil nagrado francoskega Pena. Konec 50. let je zbolel za Ménièrjevo boleznijo (akutno obolenje notranjega ušesa z vrtoglavico, naglušnostjo, bruhanjem, šumenjem v ušesih); zaradi tega je 1978 skoraj oglušel in oslepel ter izgubil koordinacijo gibanja, zato je moral naslednje leto oditi v dom za ostarele; tam je konec 1980 doživel infarkt, premeščen je bil v bolnišnični oskrbni dom, kjer je 17. januarja 1982 umrl zaradi pljučnice. Pokopan je v Kuncevu pri Moskvi. (iz spremne besede D. Bajta)

© Modrijan. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani Modrijan poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežij.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb "POTRJUJEM". Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu Modrijan
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnih mest ali jih odstraniti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnica velike večine sodobnih spletnih mest.