Še 55 € do brezplačne dostave

Moje življenje

Marcel Reich-Ranicki

prevod: Ana Jasmina Oseban
spremna beseda: Andrej Inkret
format: 135 × 220 mm
strani: 472
vezava: trda, ščitni ovitek
izid: 2013

ISBN: 978-961-241-742-0

Moje življenje je avtobiografija Marcela Reich-Ranickega, in vendar veliko več kot le izjemna in obsežna avtobiografija – je kronika nekega časa in dogajanja, tankočuten, temperamenten in trezen oris burnih desetletij med letoma 1920 in 1999. Je eden najpopolnejših dokumentov o vsakdanu varšavskega geta, v katerega je imel avtor še zlasti temeljit vpogled, saj je dobršen čas tudi sam delal v dopisni pisarni judovskega sveta, ki je geto upravljal. Ne nazadnje pa smo priča notranji moči človeka, ki zmore preživeti, in ljubezni, ki ostaja rdeča nit pripovedi – ljubezni do Tosje Langnas in do nemške kulture in književnosti, ki je, kot pravi avtor, njegova edina resnična domovina.

Po knjigi je bil posnet tudi film.

Marcel Reich-Ranicki

nemški literarni kritik, 1920–2013

Marcel Reich-Ranicki, najznamenitejši literarni kritik nemškega jezikovnega prostora, je desetletja izrazito vplival na kulturno življenje in dogajanje. Rodil se je na Poljskem in se devetleten s starši preselil v Berlin. Že od mladih let se je navduševal nad nemško književnostjo, glasbo in gledališčem. Po končani gimnaziji je bil leta 1938 deportiran na Poljsko in v tesnem varšavskem getu delil usodo deset tisočev drugih izgnanih Judov. Z ženo Tosjo sta preživela okrutna leta poniževanj, nasilja in skrivanja pred Nemci. Po vojni je Reich-Ranicki nekaj let služboval na Poljskem, leta 1958 pa se je vrnil v Nemčijo in malone čez noč zaslovel kot literarni kritik. Javnosti se je priljubil predvsem kot neizprosni kritik v dolga leta predvajani popularni televizijski oddaji Literarni kvartet.

Z vehementnimi, pogosto apodiktičnimi sodbami in provokativno zaostrenimi, a vedno jasnimi, predvsem pa striktno neodvisnimi kritičnimi stališči si je – pač Jud! – ustvarjal nasprotnike, a si tudi pridobival zaveznike. In postajal – ne le v književnih krogih – vse bolj zanesljivo slaven ...

Andrej Inkret

Iz knjige

Ker sem v teh letih napisal dosti knjig in jih še več uredil, sem lahko pogosto prebiral kritike svojega dela. Med njimi je bilo, v skladu s pričakovanjem, veliko, zelo veliko negativnih kritik, ki – tudi to ni presenetljivo – niso varčevale z ostrino in agresivnostjo. Bolečine in muke pisateljev, ki sem jih zavrnil, mi niso tuje, zato moram razumeti njihovo maščevanje in izbruhe srda. Le da se mi dozdeva, da so nekateri izbruhi vendarle prekoračili mejo človeškega. Morda jih ni odveč omeniti kot simptome našega literarnega življenja.

Mladega avtorja Rolfa Dietra Brinkmanna sem leta 1965 v Zeitu radostno pozdravil kot nov talent nemške proze. Leta 1968 sem, prav tako v Zeitu, navdušeno hvalil njegov prvi roman Nihče več ne ve. Novembra 1968 sva z Brinkmannom sedela na podiju Akademije za umetnosti v Berlinu. Tik pred prireditvijo sem ga prvič v življenju videl. Na moje presenečenje je samo besno bolščal vame. Nisem slutil, da bo vsak hip povzročil takšen škandal. Razprava še ni trajala dolgo, ko me je brez posebnega povoda nahrulil: »Sploh se ne bi smel pogovarjati z vami, strojnico bi moral prinesti in vas na mestu prerešetati.« Občinstvo je bilo ogorčeno in je vznemirjeno odhajalo iz dvorane. Brinkmann je torej povzročil škandal, ki si ga je očitno tako želel. Njegova urednica na založbi me je hotela potolažiti: »Zanj ste vendar očetovski lik in k temu spada umor očeta – to res morate razumeti.« Ne, tega nisem razumel.

Moje smrti si je želel tudi Peter Handke oziroma je vsaj ne bi obžaloval: v svoji knjigi iz leta 1980, Nauk gore Sainte-Victoire, me označuje kot bevskajočega in besnečega »psa vodnika«, v katerem je »hkrati divjalo nekaj prekletega« in katerega »morilska slast« je bila »zavoljo geta nemara še povečana«. Tudi nadvse cenjena pesnica Christa Reinig je hrepenela po moji smrti in si jo zamišljala – in to zelo nazorno. Da ne bo pomote, naj poudarim, da nisem zoper njo nikoli niti čivknil, v njeno korist pa kar nekajkrat. Christa Reinig je leta 1984 izdala knjigo Ženska v vodnjaku, v kateri neki njen prijatelj toži, da ne more več pisati, saj pri vsakem stavku misli samo še na to, kako bom ocenil njegovo knjigo. V letu dni naj bi bila končana. Avtorica ga potolaži: »Rečem: Tedaj bo Reich-Ranicki že zdavnaj mrtev ... Morda ga grize skrivna bolezen. Rakasta razjeda, srčni infarkt, duševna bolezen. Vse to lahko izbruhne že naslednji mesec in potem boš lahko svobodno napisal, kar koli boš hotel. Zasmeji se moji otročjosti. Ne, vse to je popolnoma izključeno. Rečem: Potem pa bo povzročil prometno nesrečo, povozili ga bodo ali ga bo nekdo prehitel po desni, mu presekal pot in ga zmlel.«

Zgodovina literarne kritike, ne le nemške, nas uči, da tiste, ki pogosto pišejo negativne kritike, drugi še zlasti z užitkom napadajo in trgajo. Morda kdo v tem vidi globljo pravičnost. Kakor koli, literarna obrt je bila že od nekdaj nevarna: kdor se ji resno posveti, veliko tvega, in kdor seje veter, mora biti pripravljen žeti vihar. Zato prav nič ne tožim in se ne pritožujem. Vendar ne bom skrival, da mi je brutalnost marsikatere izjave, naperjene zoper mene, vzela dih.

Morda brutalnost pisateljev izhaja iz njihove občutljivosti, njihove samovšečnosti? Thomas Mann je bil zagledan vase kot otrok, občutljiv kot primadona in domišljav kot tenor. Menil pa je, da je egocentričnost predpogoj za njegovo produktivnost: trpinči se samo tisti, ki se zdi samemu sebi pomemben. Brez oklevanja je dejal, da vse, kar »se zdi dobro in plemenito, duh, umetnost, morala – izhaja iz človeškega občutka pomembnosti«. Ker pisatelji vse občutijo močneje in intenzivneje od drugih ljudi, se morajo tudi trpinčiti bolj kot drugi. S tem je povezana njihova potreba po stalnem samopotrjevanju. Vse to bi bilo še mogoče razumeti, a presenetljivo je, da pisateljev uspeh, celo v svetovnem merilu, te potrebe niti za milimeter ne zmanjša.

Relativni neuspehi – od Ifigenije do Izbirnih sorodnosti – so Goetheja očitno bolj boleli, kot ga je mogel osrečiti njegov mednarodni uspeh. Thomas Mann je dobesedno hlepel po priznanju, bil je zasvojen s pohvalami. O kritičnih mnenjih svojih del ni hotel niti slišati, odredil je, naj njegov založnik, tajniki in družinski člani pred njim tovrstne članke skrivajo. Vsako, še tako neznatno kritiko je namreč dojemal kot osebni poraz, če ne celo strahotno razžalitev.

Kaj pisatelji želijo od tistih, ki se javno izrekajo o njihovih stvaritvah? Ko sem leta 1955 objavil nekaj o Arnoldu Zweigu in mu to, povsem odveč, celo poslal, se mi je zahvalil z anekdoto: »Nekega dni so se na sprehod okoli starnberškega jezera odpravili Heinrich Mann, Arthur Schnitzler in Hugo von Hofmannsthal, pogovarjali so se o literarni kritiki in von Hofmannsthal je na vprašanje, kaj meni o dnevni kritiki, odvrnil: ›Naj nas hval'jo, naj nas hval'jo, naj nas hval'jo.‹« Georg Lukacs se je temi »pisatelji in kritika« posvetil v temeljiti razpravi; po subtilnem, mestoma nadvse zapletenem miselnem toku bralce preseneti z odkritjem: »Pisatelj kot ›dobro‹ kritiko dojema tisto, ki njega hvali ali njegove tekmece raztrga, kot ›slabo‹ pa tisto, ki njega graja ali njegove tekmece hvali.«

© Modrijan. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani Modrijan poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke, ter piškotke družbenih omrežij.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb "POTRJUJEM". Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

Nastavitve piškotkov
×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu Modrijan
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavatitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnem mestu ali jih odstaniiti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnice velike večine sodobnih spletnih mest.