PIAF, FRANCOSKI MIT [razprodano] « Nazaj

Robert Belleret

prevod: Maja Kraigher
format: 150 × 225 mm
strani: 612
vezava: trda, ščitni ovitek
izid: 2015

ISBN: 978-961-241-899-1

Izdelka trenutno ni na zalogi.

O knjigi in avtorju/avtorici/avtorjih

O Édith Piaf (1915–1963), tej znameniti umetnici, ki je umrla leta 1963 pri komaj 47 letih, je bilo objavljenih veliko knjig, a doslej najzajetnejša, najnatančnejša in najbolj dokumentirana je biografija, ki jo je leta 2013 objavil Robert Belleret. Opravil je velikansko in pionirsko delo: življenje in kariero najslavnejše, najbolj oboževane in najbolj mitizirane osebnosti francoske glasbene scene je raziskal in analiziral do potankosti. Porušil je kar nekaj ukoreninjenih mitov, ki jih je širila sama in so jih vedno znova povzemali mediji.

V zameno zanje ponuja resnično zgodbo njenega fantastičnega, turbulentnega in kaotičnega življenja ter njeno neverjetno mnogoplastno podobo: bila je skrajno tankočutna pa hkrati egocentrična, zahtevna in trmasta; ambiciozna in gospodovalna pa hkrati negotova; velikodušna in pogosto krivična, strastna in zapeljiva pa obenem prestrašena in ljubosumna.

V knjigi spremljamo pariškega vrabčka od rojstva (ne na ulici, kot govorijo znane zgodbe) skozi otroštvo (ki tudi ni bilo čisto tako, kot smo doslej brali in poslušali – niso je hranili z vinom in ni bila štiri leta slepa …) in skozi obdobje uspehov, ekscesov ter burnih ljubezenskih zgodb do mučnih zadnjih let in smrti. Življenje kot napet roman, ki ne potrebuje nobene mitizacije …

Robert Belleret

francoski pisatelj, biograf in novinar, 1946

Robert Belleret, rojen v Bécon-les-Bruyèresu v obmestju Pariza, se je bolj kot v šoli izobraževal v kinoteki in kinodvoranah Latinske četrti. Filmi, francoski šanson in knjižna zbirka Livre de poche – to je bilo njegovo nadomestno učenje, saj je sicer šolo že zelo zgodaj obesil na klin.

Po opravljeni vojaški službi se je leta 1968 zaposlil v letalski družbi Air Inter in s tem dobil možnost potovanj v številne svetovne prestolnice. Leta 1970 je začel pisati za lyonski časopis Le Progrès, leta 1977 pa postal dopisnik časnika Le Matin de Paris in leta 1986 (ob ustanovitvi dopisništva v Lyonu) Le Monda. Leta 1997 se je preselil v Pariz in postal Le Mondov visoko cenjeni novinar.

Belleret je človek nemirnega duha: velik popotnik, večni radovednež, ljubitelj glasbe, gledališča in umetnosti sploh, ugleden raziskovalni novinar, ki vrta v svoje teme kot pravi detektiv. Enako se loteva biografij: Piaf, francoski mit (Piaf, un mythe français, 2013) je njegova tretja s področja šansona, predtem sta izšli Léo Ferré, une vie d'artiste (1996) in Jean Ferrat, le chant d'un révolté (2011); vse veljajo za referenčna dela. O enem najplodnejših obdobij v svetu popularne glasbe govori v avtobiografski knjigi Sixties (2004), z »gesli« in »izbranimi odlomki« v delu Dictionnaire Ferré (2013) pa je na zanimiv in svež način poskrbel za novo intimno srečanje s »svojim« prvim šansonjerjem. Napisal je še dve avtobiografski deli, Les Bruyères de Bécon (2002) in Faits divers (2007).