Večna Jakobova pot

Nisem se ji mogel upreti

Jean-Christophe Rufin

prevod: Marjeta Novak Kajzer
format: 135 × 220 mm
strani: 196
vezava: mehka, zavihi
izid: 2015

ISBN: 978-961-241-903-5

R A Z P R O D A N O

Zakaj? To je seveda vprašanje, ki si ga zastavljajo drugi, tudi če vas tega v resnici ne vprašajo. Vsakič, ko boste po vrnitvi izgovorili stavek: »Peš sem šel v Kompostelo,« boste v pogledih okrog sebe opazili enak izraz. V njem se predvsem kaže začudenje (»Le po kaj je šel tja dol?«), pa tudi nezaupanje, ko vas na poseben način skrivaj pogledujejo.

Kaj hitro se jim kar sama vsiljuje ugotovitev: »Ta tip ima pa gotovo težave.« V zraku začutite zadrego. K sreči živimo v svetu, v katerem je strpnost krepost, sogovornik se ima kmalu spet na vajetih. Na obrazu se mu izriše mimika navdušenja, ki hkrati izraža veselje in presenečenje. »Blagor tebi!« In doda, ker če že lažeš, to vsaj počni prepričljivo in z dobršno mero pretiravanja: »Še sam sanjam, da bi nekoč prehodil to Pot …«

Vprašanje »zakaj« se navadno neha s tem stavkom. Ko prizna, da si na tihem tudi sam želi isto, vas sogovornik odreši in hkrati odreši tudi sebe razpravljanja o razlogih, ki lahko silijo normalno razvitega odraslega, da z nahrbtnikom na »puklu« prehodi skoraj tisoč kilometrov. Tako lahko takoj preideta na: »Kako? Si šel sam? Po kateri poti? Koliko časa si potreboval?«

Jean-Christophe Rufin

francoski pisatelj in zdravnik, 1952

Jean-Christophe Rufin je francoski zdravnik, eden od ustanoviteljev organizacije Zdravniki brez meja, diplomat, popotnik in pisatelj, član Francoske akademije. Za svoj prvi roman Abesinec (L'Abyssin, 1997) je prejel Goncourtovo nagrado za prvenec in nagrado Méditerranée. Nagrajena so bila tudi nekatera njegova poznejša dela: za roman Les Causes perdues (1999) je dobil nagrado Interallié, za roman Rouge Brésil (2001) pa Goncourtovo nagrado. V slovenščino sta bila prevedena romana Abesinec in Vonj po Adamu (Le Parfum d'Adam, 2007).

Rufin v knjigi Večna Jakobova pot (Immortelle Randonnée: Compostelle malgré moi, 2013) podaja spomine na svoje potovanje do Kompostele. Izbral je manj znano Severno pot, po kateri se je peš odpravil po baskovski obali, Kantabriji, gorah Asturije in Galicije. Več kot 800 km dolga pot je doživetje, ki hkrati pomeni raziskovanje dežele in samega sebe. Čeprav poti ni prehodil zato, da bi o njej pripovedoval, in si spotoma ni ničesar zapisal, mu je izkušnja ostala v živem spominu – ob pisanju je vse spet oživelo, predvsem njegovi občutki in razmišljanja.

Za knjigo Večna Jakobova pot je Rufin prejel nagrado Nomad's.