Zakaj se otrok v polenti kuha

Aglaja Veteranyi

prevod: Kristina Jurkovič
spremna beseda: Lidija Dimkovska
format: 135 × 220 mm
strani: 192
vezava: mehka, zavihi
izid: 2017

ISBN: 978-961-241-994-3

R A Z P R O D A N O

Avtobiografski roman Zakaj se otrok v polenti kuha skicira tragikomične prizore iz življenja romunske cirkuške družine, ki je v upanju na boljše življenje zbežala na Zahod in se tam nepopravljivo razbila. Zgodbo s perspektive otroka razgrinja brezimna pripovedovalka, ki otroštvo preživlja med barvitim svetom cirkuškega življenja ter zunanjim svetom krute realnosti, ki cirkusante poriva na obrobje. Po begu iz Ceauşescujeve Romunije družina sanjari o boljšem življenju in mednarodnem uspehu v filmski industriji. A življenje se obrne drugače. Starša, katerih razmerje najedajo nesoglasja, alkoholizem in incest v družini, hčerki pošljeta v dom, potem pa starejša pristane pri očetu in mlajša, protagonistka, pri materi, ki pri svoji ekstravagantni artistični točki doživi nesrečo. Odtlej mora za preživetje obeh poskrbeti pripovedovalka sama.

Zakaj se otrok v polenti kuha je subtilna zgodba o razkroju družinske celice, ki ni le neusklajena navznoter, temveč tudi navzven, s svetom, a si kljub vsemu do konca prizadeva ohranjati svojo »družinskost«, s človeško toplino obarvano zatočišče pred realnostjo. Roman, ki je preveden tudi v druge jezike in po katerem je narejenih več gledaliških predstav ter film, je napisan na izviren minimalističen način: avtorji pri svojem pisanju stremijo k jeziku, ki bo karseda natančno in plastično izrazil njihove misli in izkušnje, pri Aglaji Veteranyi pa gre za obraten proces – išče izrazne možnosti, kako bolečino zamolčati, zaobiti, s tem pa sporoča, da se prava bolečina ne da zares ubesediti, razkrije se kvečjemu v svetu domišljije in humorja.

Aglaja Veteranyi

švicarsko-romunska pisateljica, 1962–2002

Aglaja Veteranyi se je rodila v Bukarešti v družini cirkuških artistov, oče je bil klovn, mati akrobatka. Leta 1967 je družina pred revščino in Ceauşescujevim terorjem zbežala iz Romunije in po nekajletnem potovanju ter delu v cirkusih, kjer je Aglaja nastopala že od malih nog, leta 1977 dobila azil v Švici. Čeprav je govorila romunsko in špansko, je bila dolgo analfabetka, pisno se je zato začela izražati šele v nemščini, ki se je je naučila sama. V Zürichu, kjer je na šoli Schauspiel Gemeinschaft absolvirala študij igralstva in pozneje tam poučevala, je živela od leta 1982 in delovala kot svobodna pisateljica in igralka. Leta 2001 se je znašla v globoki psihični krizi in se leto pozneje utopila v Züriškem jezeru.

Objavljala je v literarnih revijah in antologijah in sodelovala pri različnih gledaliških projektih. Njen romaneskni prvenec Zakaj se otrok v polenti kuha (Warum das Kind in der Polenta kocht, 1999) je ob izidu poskrbel za veliko literarno presenečenje in prejel številne nagrade, med drugim nagrado Adelberta von Chamissa. Pisala je tudi poezijo in dramska besedila, postumno pa sta izšla roman Das Regal der letzten Atemzüge (Polica poslednjih vzdihljajev) in zbirka kratkih zgodb Vom geräumten Meer, den gemieteten Socken und Frau Butter (O pospravljenem morju, najetih nogavicah in gospe Maslo).