Prišlo je še skoraj celo Kočevje
SKS je majhen, zelo majhen sejem. Lahko bi bil ljubek, tako kot Sa(n)jam knjige u Istri. Megalomanstvo, naj gre za napihovanje številk, predimenzionirane stojnice ali, navsezadnje, pregrešno drago kavo na »kofipojntu«, mu ne pristoji. Če bi številke, ki jih organizatorji SKS servirajo javnosti, držale, bi bil Slovenski knjižni sejem daleč najuspešnejši in najbolj obiskan sejemski dogodek v Sloveniji. To bi se odrazilo tudi v prodaji, založnikom bi se cedila med in mleko, s sejma bi odhajali žarečih oči, naslednje leto, ob vnovični podražitvi udeležnine, pa bi samo zamahnili z roko: »Ah, kaj bi to, malenkost!«
› naprej