Še do brezplačne dostave

Prišlo je še skoraj celo Kočevje

Bronislava Aubelj

30. november 2023

»O tejle številki bi se pa dalo razpravljati ...« se mi je zapisalo na Modrijanovem FB profilu kak dan po tistem, ko je sobotni Dnevnik (25. 11.) objavil članek o 39. Slovenskem knjižnem sejmu. »Kaj pa, ko bi se kak novinar vendarle ojunačil in povprašal organizatorja, kako, za božjo voljo, je preštel obiskovalce?« Predstavnik organizatorja sejma je namreč na novinarjevo vprašanje, »kaj vse sejem ponuja razstavljavcem«, odgovoril: »Ponuja jim sejemski prostor z dodatnimi storitvami in 50.000 obiskovalcev.«

50.000. Petdeset tisoč. 2,5 odstotka državljanov. Z dojenčki in stoletniki vred. Prebivalci Kopra in Velenja skupaj. Več kot polovica Mariborčanov. Skorajda petina Ljubljančanov. A preden se podrobneje posvetim tej masi ljudi, še to troje:

1) Za to, da ljudje sploh pridejo na sejem, so zaslužni založniki in njihovi sodelavci, organizator ima pri tem bore malo. Znamka SKS se je gradila desetletja, najzaslužnejših za to, da je sejem postal najpomembnejša književna prireditev v državi, ni več zraven. Danes organizator sejemski prostor samo še prodaja, in to po preklemansko zasoljenih cenah, prav tako brezsramno pa zaračunava tako imenovane dodatne storitve, od viličarnine in smetarnine do garderobnine in vsega drugega, za kar se še da iztisniti dodaten evro.

2) Da se je udeležnina na knjižnem sejmu krepko podražila, je bilo znano že ob objavi razpisa oziroma povabila k prijavam, torej junija. Zakaj so založniki, zlasti manjši, ter samozaložniki, ki jih je podražitev najbolj prizadela, takrat samo molčali in ponižno izpolnjevali prijavnice, namesto da bi se organizirali, zaropotali in zapretili z bojkotom? (Ustavljam konje, saj vem, da ne bi prav nič hasnilo.)

3) Dovolj dobro poznam naravo sodobnega novinarskega dela, da vem, da še posebej ko gre za medijsko neprivlačne vsebine, kot sta založništvo in knjigotrštvo, navsezadnje celo knjige same, večidel poteka prek e-pošte. Da spraševalcu ne pride na misel, da bi presenetil še s kakim podvprašanjem, ni zato nič nenavadnega. A kako je mogoče, da se niti letos, po vnovičnem enormnem povečanju obiska, novinar ni počohal po glavi in vprašal: »Hej, kako pa ste prešteli obiskovalce?«

***

Lani nisem obiskala knjižnega sejma. Še vedno je strašila korona, prav nič mi ni bilo do nje. Pozneje sem prebrala nekaj člankov, in najbolj sem si zapomnila to, da so bili založniki in obiskovalci nadvse zadovoljni, ker so končno lahko dihali. Na tako rekoč enaki sejemski površini kot v Cankarjevem domu, kjer so se dobesedno dušili, so zadihali s polnimi pljuči, čeprav se jih je tja zdrenjalo 50 % več kot v Cankarjev dom na 35. SKS leta 2019 oziroma reci in piši natančno 45.106. Dobra vaba za založbe, ki so se lani odpovedale udeležbi na sejmu, kajne?

»Kot bi bili v vrtincu lakomnega zaslužkarstva, v katerem je povsem vseeno, ali prodajamo hladilnike ali knjige.« (Maja Megla, Dnevnik, 25. 11. 2023)

Dihanje.

Letos sem sejem vendarle obiskala. V petek, 24. novembra. Šla sem malo zato, ker sem načrtovala, da se v soboto zapeljem v Pulj na Sa(n)jam knjige u Istri (primerjava utegne biti zanimiva), malo pa zato, da bi preizkusila, kako me bo organizator preštel. (No ja, vseeno sem kupila dve knjigi.) Bo treba stopiti na kak števec? Presekati laserski žarek? Pretrgati kako vrvico? Dobim štampiljko na dlan? Zdaj vem, da nas je bilo za 18 % več kot lani, natanko 52.190. Kako je organizator opravil s štetjem tistih, ki so šli dva- ali trikrat ven na čik pavzo, lahko samo ugibam.

Organizatorji Slovenskega knjižnega sejma imajo s številkami in štetjem nasploh že tradicionalno velike težave. Z nič manjšimi se ne spopadajo mediji, ti »kupijo« čisto vse, kar se jim natrosi, naj gre za število razstavljenih knjig, založnikov ali pa obiskovalcev. Če imaš s knjižnim sejmom v Cankarjevem domu dolgoletne izkušnje, dobro veš, da so bili po odpravi vstopnine podatki o številu obiskovalcev kratko malo izmišljeni 🤥. Bila je samo ocena. Ampak je vsaj imela neko logiko. Prej je namreč organizator poročal o približno 24.000 obiskovalcih. Če to število izhaja iz števila prodanih oziroma izdanih vstopnic – leta 2006 jih je bilo treba kupiti zadnjič – in je zato kolikor toliko korektno, lahko sklepamo, da je obisk po odpravi vstopnine in odprtju drugega preddverja, s čimer se je skupna bruto površina povečala na približno 4200 kvadratov, sorazmerno zrasel. Morda za 20 do 30 % – v čudeže ne verjamem – ampak to je zgolj in samo ocena. Sorazmerno se je povečala tudi prodaja knjig. Ali bi se vsaj morala. V CD je poleg tega prihajalo še na stotine obiskovalcev sejemskih dogodkov v dvoranah.

Štetje obiskovalcev na novi lokaciji je popolnoma brez osnove. Organizator pravi, da je na Gospodarskem razstavišču (GR) za sejem več prostora, kot ga je bilo v CD. Mar res? Upam, da držijo podatki na objavljenih tlorisih, da je skupna bruto površina obeh dvoran, kjer je bil knjižni sejem (Kupole in Kocke), skoraj natančno 4000 kvadratnih metrov. To je manj kot v CD. Ker so založniki in drugi razstavljavci zakupili malo več kot 1900 kvadratov – nekateri so se prav nedostojno razbohotili, zaradi česar so bile njihove stojnice videti malodane srhljive –, torej skoraj polovico površine (v CD manj kot tretjino), je obiskovalcem ostalo (poleg tistega na stojnicah, za katerega so plačali razstavljavci) precej manj prostora.

Lani se je torej organizator pohvalil, da tistih 45.106 obiskovalcev pomeni 50 % več kot leta 2019, ko je krožila domišljijska cifra 30.000, nekje sem zasledila celo 35.000. To naj bi bilo 15.000 ljudi, nekaj med Trbovljami in Ptujem. In glej no, letos jih je bilo še 18 % več kot lani, prišlo je še skoraj celo Kočevje. Človek bi pričakoval najmanj to, da se bo nekaj zagretih knjigoljubcev zadušilo ali da se bo zgodil kak stampedo. Ampak ne, kljub tej nepopisni gneči se je menda dalo krasno dihati ...

***

Kako oceniti nepreštevno množico ljudi? Če je vstop na neko prireditev plačljiv, ni nobenega dvoma: 188 prodanih vstopnic za ogled filma v Kinodvoru pomeni, da bo dvorana polna, razprodana. Prireditelji sejmov, za katerih obisk je treba plačati vstopnino, s številkami zato nimajo težav. (Treba je sicer upoštevati, da marsikdo sejem obišče večkrat, in če vsakič kupi vstopnico, bo uradno število obiskovalcev večje kot v resnici.) Mednarodni knjižni sejem v Beogradu, ki je potekal devet dni (21.–29. 10.) na več kot 30.000 kvadratnih metrih bruto površine, je po poročanju srbskih medijev obiskalo 191.411 ljudi. Salon du Livre v Montréalu (22.–26. 11.) – površina sejmišča je več kot 18.000 kvadratov – je sprejel okoli 88.000 obiskovalcev. Zagrebški Interliber je za obiskovalce brezplačen, zato je na voljo samo ocena – letos (12.–17. 11.) naj bi ga obiskalo več kot 100.000 ljudi. V primerjavi s SKS je obisk v Zagrebu podcenjen, kajti Interliber se prireja v štirih paviljonih na več kot 13.000 kvadratnih metrih. Moralo bi jih biti še najmanj 50.000 več. (A mogoče precenjen v primerjavi s sejmom v Beogradu.)

Še danes lahko na spletu preberete več kot 20 let staro novico o Ljubljanskem pohištvenem sejmu. Sedemdnevni sejem na 9100 kvadratih neto razstavnega prostora naj bi leta 2002 obiskalo 45.000 ljudi. (Iz novice veje navdušenje nad to številko.) In kaj si naj mislimo o tem, da je šestdnevni Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni (26.–31. 8.), ki ima na voljo skoraj 71.000 kvadratov razstavnih površin, privabil »samo« 105.000 obiskovalcev? Kmetje in živilci se lahko od sramu takoj udrejo v zemljo.

Neka sledilka FB strani SKS je komentatorja, ki je pod objavo o 50.000. obiskovalki sejma vprašal, od kod ta številka, poučila, da obstajajo tudi »naprave za štetje«. Recimo, da ima prav, a vseeno bi me zanimalo, kako ta inteligentna naprava tiste, ki prihajajo na sejem delat ali nastopat, loči od »obiskovalcev«. So čipirani?

Povejmo drugače: SKS je majhen, zelo majhen sejem. Lahko bi bil ljubek, tako kot Sa(n)jam knjige u Istri. Megalomanstvo, naj gre za napihovanje številk, predimenzionirane stojnice ali, navsezadnje, pregrešno drago kavo na »kofipojntu«, mu ne pristoji. Če bi številke, ki jih organizatorji SKS servirajo javnosti, držale, bi bil Slovenski knjižni sejem daleč najuspešnejši in najbolj obiskan sejemski dogodek v Sloveniji. To bi se odrazilo tudi v prodaji, založnikom bi se cedila med in mleko, s sejma bi odhajali žarečih oči, naslednje leto, ob vnovični podražitvi udeležnine, pa bi samo zamahnili z roko: »Ah, kaj bi to, malenkost!«

***

Petek je bil nekdaj, v CD, poleg sobote najboljši sejemski dan. Prišlo je precej več ljudi kot prejšnje dni – v petek, na zadnji delovni dan, si bolj sproščen, morda je to zate zadnja priložnost za obisk sejma in nakup knjig. V letih, ko je sejemskemu petku sledila prva adventna nedelja, je bilo ljudi še več, saj so obisk sejma mnogi povezali z ogledom prižiganja prazničnih lučk.

V petek, 24. novembra 2023, ni bilo na GR nobene gneče. Tam sem bila sredi dneva, čisto mogoče, da so se začele nepregledne množice na GR valiti pozno popoldne ali proti večeru. Ali pa je večina ušla tisti trenutek, ko sem s svojo družbo vstopila na prizorišče. (Tega sem vajena, svojčas so se kupci, po besedah naših knjigarjev, razbežali le nekaj minut prej, preden sva z Branimirjem stopila čez prag popolnoma prazne Modrijanove knjigarne.) Da se na GR nekaj dogaja, zunaj niti ni bilo mogoče opaziti – nikjer plakatov, nobenih znakov, zastavic, česarkoli, kar bi padlo v oči. Nihče mi ni v roke potisnil letaka, kakšnega vabila, glasovnice, česarkoli pač, da bi se počutila bolj dobrodošla. Buklo sem si šla iskat na UMcovo stojnico, nikjer drugje je nisem videla ali pa sem slepa. Tako imenovani Coffee Point – posrečeno ime za sejemsko kavarno 🤨 – je bil skoraj zapuščen, za šankom nikogar. Pozneje sem si ogledala nekaj založniških FB profilov. Kako bledo, brezkrvno, brez žara, s kakršnim smo sejem spremljali nekoč (najde se tudi kakšna izjema). Nekateri sodelujoči založniki se niso potrudili niti z eno samo objavo.

Časi se spreminjajo in vse kaže, da se bo treba s tem sprijazniti. Meni bo najbrž uspelo, mojemu Branimirju bi bilo mnogo teže. Še pomisliti nočem, kako bi – po več kot tridesetih letih dela v založništvu – sprejel, da »govor«, s kakršnim se je očitno sklenil 39. SKS in je bil v ponedeljek po sejmu objavljen na sejemski FB strani (ko bi ga vsaj lektorirali), v založniški in širši kulturni javnosti ne vzbudi nobenega ogorčenja. Ali pa vsaj začudenja ...

O tempora, o mores!

Pripis

Še beseda ali dve o zavisti iz prej omenjenega zaključnega govora (v Ustavo in »sranje« raje ne bi drezala).
Modrijan na Slovenski knjižni sejem ne hodi več. Knjižnih novosti je premalo, stroški sejma pa previsoki, zato nam prostor za nekaj knjig odstopi Avrora, tri naslove pa je letos gostila še Buča. Tako si prihranimo izgubo, na desetine neplačanih delovnih ur, ki jih terjata najprej priprava in potem še sejem, in na desetine prevoženih kilometrov.
Sejma v Cankarjevem domu smo se udeležili najmanj dvajsetkrat. Iz teh let se spominjam cele palete občutij in razpoloženj. Veselja – recimo takrat, ko se je sejem končno odprl; olajšanja – ko je že vse kazalo, da knjige iz tiskarne ne bo, pa je zadnji hip vendarle prišla; razočaranja – ker knjiga, za katero bi stavili, da bo sejemska uspešnica, ni šla nikamor; presenečenja – na primer nad tem, da gre knjiga, ki je leto prej nihče ni niti ošinil, kar na lepem za med; obžalovanja – recimo takrat, ko je Lukas Bärfuss zbolel in ni mogel gostovati na »fokusu«; začudenja – denimo po sejmu, ko smo ugotovili, da je neznanokam izginilo kakih sto knjig, ne da bi jih kdo kupil ... Bili so ponos, zadovoljstvo pa tudi jeza in ogorčenje ... Vse mogoče. Pri vseh, ne samo pri Modrijanu. Toda zavisti se ne spominjam. »
Še dolgo v mrzlih decembrskih dneh« so nas greli volneni puloverji.

Toliko izjemnih oblikovalcev in oblikovalk imamo, pa ilustratorjev in ilustratork, da se zdi uporaba vecteezyja za sejemski dizajn milo rečeno neokusna. Ste za tole plačali, cenjeni kolegi in kolegice?

»Pulj nikoli ni bil svetovna prestolnica knjige ali kandidat za Unescovo mesto literature ... O takem sejmu lahko v Ljubljani res samo sanjamo.« (Zdravko Kafol, Branje spreminja stanje, Zbornik besedil ob 30. Slovenskem knjižnem sejmu, 2014)

Preberite tudi:

© Modrijan. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani Modrijan poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežij.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb "POTRJUJEM". Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu Modrijan
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnih mest ali jih odstraniti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnica velike večine sodobnih spletnih mest.