Če očitno premoremo skupna prednostna merila za izbiranje – zakaj bi se moralna vodila sploh trudili iskati v Bibliji?
V obeh zavezah, Stari in Novi, najdemo tako dobre kot odbijajoče vrstice. Potrebujemo pa nekakšno merilo za odločanje, katere vrstice so dobre in katere slabe. Da bi se izognili krožnemu sklepanju, to merilo kajpak ne sme izvirati iz Svetega pisma, temveč iz kakšnega drugega vira. Tega, od kod prihajajo naša poglavitna merila moralnosti, ni lahko rekonstruirati, vendar o njih jasno priča to, kar imenujem ›spremenljivi moralni duh časa‹. Mi, ki živimo danes, smo moralisti 21. stoletja, neizbrisno zaznamovani z vrednotami 21. stoletja. Če bi se nam pri večerji ali v spletni klepetalnici pridružili misleci 19. stoletja, bi nas celo najnaprednejši med njimi – možje, kot so bili T. H. Huxley, Charles Darwin in Abraham Lincoln – šokirali s svojim rasizmom in seksizmom. Tako za Huxleyja kot za Lincolna je bilo samoumevno, da so črnci manjvredni; številni ustanovni očetje ZDA so imeli sužnje. Večina demokratičnih držav na svetu je volilno pravico žensk uvedla šele v dvajsetih letih 20. stoletja ...