ZAKAJ NAŠA KOZMETIKA NE BI PONOVNO POSTALA NARAVA?

Prav nobenih zadržkov ni. Saj se tako rekoč valja pred našimi nosovi. Je le korak stran.

Mihaela Pichler Radanov, BABIČINA KOZMETIKA

Ko pogovor nanese na »babičino kozmetiko« in mila, je največkrat slišati, kako so naše prababice in babice včasih kuhale živalske maščobe, jim dodajale pepel in – delale milo.

Da, tudi jaz sem imela takšno babico Mišo. Vendar se moji spomini nanjo ne končajo pri ustnem izročilu, saj sem imela srečo, da je svojo umetelnost zapisovala in mi zapustila tudi recepte svojih »maž«, s katerimi je ohranjala mladostno lepoto, prožnost, mehkobo telesa, obraza in bleščeče lase tudi v starosti.

Že od malega me je uvajala v skrivnosti redne nege kože. Kako, kaj, zakaj, kdaj, s čim? Katera olja, zelišča, sadje, začimbe, čaji? Ko sem bila še majhna, me je babica učila skozi igro. Še zdaj se vidim široko odprtih ust in sijočih oči. In prej, ko je bila tudi ona mlada, jo je v ta svet uvedla njena mama. Tako se je to znanje prenašalo iz roda v rod, postalo je nekakšno družinsko izročilo. Takrat so bili kozmetični izdelki seveda drugačni kot danes. Kozmetika je bila narava in učili so se iz narave.

Ko sem odrasla, so prišle na vrsto druge »reči«, ki so odvrnile mojo pozornost od domače, babičine kozmetike. Tiste lepo zapakirane, lesketave, tako zaželene stekleničke v trgovinah. Babičine »maže«, ki so bile vsakdanje in priročne, sem dala na stran. Pa nisem pozabila nanje. Obležale so na dnu omare kot kakšna ljuba in očarljiva obleka, ki je nikoli ne zavržeš, saj veš, da bo ob priložnosti še prišla prav.

Pred kakšnimi petnajstimi leti, po babičini smrti, sem podedovala njeno beležnico z recepti. Ampak ne s kuharskimi. Ali pa! Saj gre tudi pri »mažah« za mešanje, kuhanje, začinjanje, natančno tehtanje in tudi preizkušanje novega. Pričakovanje, ki sledi preizkušanju, pa je lahko tudi adrenalinsko. Ali je uspelo?

Malo po malo, nekoliko zaradi nostalgije, nekoliko zaradi radovednosti, sem preizkušala babičine recepte, se učila, in ko sem se opogumila, tudi ustvarjala svoje mešanice olj za telo, kreme za obraz, grelne čaje, eterična olja za odpravljanje težav in sproščanje, maske za obraz in lase, sadne in zeliščne obkladke, masažne ploščice, kopalne pudinge, kopalne soli, solne in začimbne pilinge in seveda mila.

Vse to mi je zapustila babica in vse to je prišlo, lahko rečem, v pravem času. Tiste bleščeče stekleničke iz trgovin so z leti izgubile lesk. Vsakdanjik je postal vse preveč stresen in agresiven, čas, ki sem ga posvečala obnovitvi, sproščanju in negi, vse krajši, želja in potreba po vrnitvi k naravi in v naravo pa vse močnejša. Tako se je zgodilo, da sem vse pogosteje segala po babičini beležnici, vse pogosteje mešala in kuhala, se zatekala k eteričnim oljem, čajem in doma narejenim »mažam«.

Tudi vsa vrhunska kozmetika se vrača k naravnim virom in ponovno odkriva ali le znanstveno potrjuje že znane učinke posameznih rastlin. Kozmetika srednjega razreda pa je večinoma izdelana iz nafte in njenih derivatov s sintetičnimi dodatki, izdelanimi v laboratorijih, po kemičnih formulah, ki le posnemajo tiste naravne. Pri takih izdelkih kupujemo ne samo kremo, temveč tudi ali predvsem embalažo in seveda razkošje – presežek, ki ga taka kozmetika predstavlja. Ne plačamo samo kreme in stekleničke. V deležu cene je večinoma tisto, kar nas pritegne – škatlice, navodila, zaščitni kartončki itd., kar običajno takoj po nakupu zavržemo. V ceno pa so všteti tudi vsi stroški raziskovalnih laboratorijev, transporta, prodajnih zastopnikov, reklame, reklame in reklame itd. Izdelki narave so danes postali dragi. Za njihovo pridobivanje je treba veliko časa in ročnega dela. Tisto, kar je bilo nekoč vsakdanjik, je postalo redkost in s tem dragocenost. In zakaj naša kozmetika ne bi ponovno postala narava? Prav nobenih zadržkov ni. Saj se tako rekoč valja pred našimi nosovi. Je le korak stran. [...]

Z leti sem vse več svoje kozmetike izdelala sama. Zdaj uporabljam le še svojo. Priznam, da včasih zaidem v kakšno trgovino s kozmetiko, izdelano izključno iz naravnih sestavin – zato da vidim, kako in katera olja mešajo za določene namene, da dobim kakšno idejo ali kupim kakšno povsem naravno negovalno ali eterično olje. Prijateljice, ki sem jih »okužila« s svojo kozmetiko, so se mi pridružile na tej poti. Nekatere so se opogumile in začele izdelovati svojo, nekatere pa še vedno »izkoriščajo« prijateljstvo in se veselijo pilingov, kopalnih soli in mil, ki jim jih podarjam ob različnih priložnostih.

Zbrati pogum in sprejeti odločitev za pripravo svojega prvega mila ni lahko. Vedno znova poslušam izgovore, zakaj ne. Najbolj pogosti so: nimam vseh potrebnih sestavin, ne vem, kje naj kupim sestavine, nimam časa, nimam prostora za delo, ne znam ipd.

V knjigi Babičina kozmetika boste našli odgovore na vsa ta vprašanja.

MILA

Milo je kozmetični, higienski, lepotilni, zdravilni in tudi aromaterapevtski izdelek. V sebi združuje negovalna in eterična olja, ki blagodejno vplivajo na našo kožo in počutje. Z njegovo uporabo začnemo in končamo dan. V tistih kratkih, a posvečenih minutah se lahko ob milu, ki vsebuje »prava« eterična olja, pripravimo za napore, ki nas čakajo čez dan, ali pa se sprostimo pred počitkom.

Milo ne samo čisti, lahko nam ugaja na pogled ali s svojim vonjem. Lahko nas ščiti, neguje in celo zdravi. Zakaj bi torej uporabljali industrijska mila, ki so večinoma le pralni praški, ko pa z lahkoto sami doma izdelamo milo vrhunske kakovosti.

Vsebina

Delčki narave
Vrnitev k naravi

MILA

Malo zgodovine mila
Sestavine domačega mila
Kako pripravimo milo
Odstotek odvečne maščobe v milu
Količina tekočine v milu
Izdelava mila doma
Hladni postopek
Vroči postopek
Oblika mila
Postopek priprave mila po korakih
Zorenje mila

Babičina mila
Moji recepti
Milo iz milne osnove

NEGOVALNA IN MASAŽNA OLJA

Negovalna olja za telo in obraz
Masažna olja

PILINGI IN KOPALNE SOLI

Solni in začimbni pilingi

SESTAVINE BABIČINE KOZMETIKE

Osnovna negovalna olja
Eterična olja
Izlužnine
Dodatki

USTVARJAJMO SAMI

Babičina kozmetika kot darilo
Cena babičine kozmetike
Kako do potrebnih sestavin
Ko ustvarjamo svoje recepte
Kje lahko kupimo sestavine za izdelavo babičine kozmetike

Izdelava mila doma

Mila lahko izdelujemo po dveh postopkih, po hladnem ali vročem. Izbira postopka je odvisna od uporabljenih surovin. Po hladnem postopku običajno izdelujemo mila, katerih osnova so rastlinska olja, da ne izgubimo njihove negovalne in zdravilne lastnosti. Po vročem postopku pa praviloma izdelujemo mila, katerih osnova so živalske maščobe, čeprav nekateri kuhajo tudi mila iz rastlinskih olj. Vsak postopek ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Hladni postopek priprave je krajši in enostavnejši, zato pa je zorenje mila toliko daljše. Vroči postopek priprave je sam po sebi zamuden, olja pa zaradi segrevanja izgubijo svoje zdravilne lastnosti. Zato pa milo, pripravljeno po vročem postopku, lahko uporabimo takoj po kuhanju, ko je ohlajeno.

Po katerem postopku boste milo pripravili, se odločite sami. Vsak ima svoje zagovornike in nasprotnike. Jaz seveda, tako kot moja babica, zagovarjam hladni postopek priprave.
(Postopek izdelave mila v domači kuhinji je podrobno opisan v knjigi na straneh 25–33.)

Navodilo za pripravo najdete v knjigi na strani 48.

Milo petindvajsetih zakladov

Milo je poimenovano po petindvajsetih sestavinah, potrebnih za njegovo pripravo. Osnovnih negovalnih olj je devet. Recept za pripravo telesa mila je bolj podoben navodilu za pripravo zdravila. No, roko na srce, to tudi je. Mešanica dragocenih zdravilnih, negovalnih in pomlajujočih olj.

Še o babici Miši in njeni kremi za obraz

Babica Miša je mama mojega očeta, in celo zdaj, ko oba pogrešam že kar nekaj let, moja mama včasih, ko pogovor nanese na babičino kremo, pripomni, da jo je babica uporabljala za obraz, telo, prehlad, bolečine, ureznine itd., le jedla je ni. Menda je to poskusil moj oče, ker je babica kremo hranila v hladilniku. Po otroško zlačnjen jo je pokusil, a mu ni preveč teknila. Ne vem, zakaj babica mami nikoli ni podarila kreme, mama pa recepta tudi nikoli ni preizkusila. Lahko pa ji kremo podarim ob prvi priložnosti, da bo tudi ona deležna njene »čarovnije«. Saj nikoli ni prepozno, da kremo začnemo uporabljati.

Miša

Z babičino kremo je tako: če je ne preizkusite, ne veste, kaj zamujate. Pa tudi potem, ko jo boste že uporabljali, vas bo vsakič znova presenetila s svojo učinkovitostjo.

Babičina kozmetika kot darilo

Babica je v naši družini uvedla navado, da smo za vsak praznik ne glede na to, ali je bil osebni ali splošen, dobili v dar milo. V zadnjem času se tudi sama zatekam k tej navadi. Gotovo vas zanima, ali me prijatelji nimajo že zadosti, ker jim vedno podarim milo. Menim, da ne. Vsi so mil veseli in zdi se mi, da komaj čakajo, da dobijo kakšno. Včasih je videti, kot bi se vrnili v čas blagovne menjave. Prijateljice pečejo piškote ali kandirajo suho sadje in oreščke, prijatelji kuhajo marmelade, nekateri nabirajo zelišča, drugi pa pripravljajo izlužnine in tinkture. Vsi pa se med seboj obdarujemo z doma narejenimi darovi. In to šteje. V trgovino se lahko zapodi vsak. Vsaj tisti, ki ima denar. Izdelati nekaj doma, s svojimi rokami in znanjem ter v to vložiti čas, trud in ljubezen, pa je danes splošno cenjena dobrina. Zato imajo taki izdelki dodano vrednost, ki je spoštovana in zaželena.

Sama mila, po tem ko so pravilno dozorela, zavijem v tanek rižev ali kakšen drug papir, ki milu ne prepreči dihanja, in jih prevežem z okrasnim trakom. Včasih mila položim v ročno izdelane škatlice iz papirja, v katere posujem posušene cvetlice in zelišča. V prazničnih časih lahko dišeči paketek okrasite tudi s kakšno novoletno bunkico.

Kombinacij in možnosti je veliko. Prepustite se domišljiji in ustvarjalnosti.

Ali se vam včasih zazdi, da je vaše življenje podobno potovanju z letalom kakšnih 10 000 metrov visoko nad oblaki?

Pred časom sem dojela, da bi moje življenje lahko povsem ustrezalo temu opisu. Ko sem se tega zavedla, je bil skrajni čas, da nekaj naredim zase in s seboj. Stanje, ko imamo občutek, da smo vpeti v hitro drveči oklep iz pločevine in hitimo naproti ciljem, za katere ni nujno, da se jih sploh spomnimo, je nevzdržno. Življenje, v katerem že samo hitenje postaja cilj in nas polni z adrenalinom in s potrebo po še večjem hitenju, ni vredno imena življenje. Pri tem pa naravo, naše pravo življenje, tisto, kar naj bi zares počeli in v čemer naj bi uživali, opazujemo le občasno skozi majhno okence, kako se počasi odmika in izgublja daleč zadaj kot lepa in zanimiva pokrajina, podobna kakšni abstraktni sliki.

Mihaela Pichler Radanov

ZAKAJ NAŠA KOZMETIKA NE BI PONOVNO POSTALA NARAVA?

Prav nobenih zadržkov ni. Saj se tako rekoč valja pred našimi nosovi. Je le korak stran.

Mihaela Pichler Radanov, BABIČINA KOZMETIKA

Ko pogovor nanese na »babičino kozmetiko« in mila, je največkrat slišati, kako so naše prababice in babice včasih kuhale živalske maščobe, jim dodajale pepel in – delale milo.

MILA

RAZPRODANO

Vsebina

MILA

NEGOVALNA IN MASAŽNA OLJA

PILINGI IN KOPALNE SOLI

SESTAVINE BABIČINE KOZMETIKE

USTVARJAJMO SAMI

Izdelava mila doma

Milo petindvajsetih zakladov

Še o babici Miši in njeni kremi za obraz

Babičina kozmetika kot darilo