Še do brezplačne dostave.

NIKOLI NISTE BILI NITI BLIZU MOJEGA MESTA, VENDAR POZNATE TAKA

Foto: Lucy Perrem

Colin Barrett, MLADI VOLKOVI

Prevedla Maja Novak

Nikoli niste bili niti blizu mojega mesta, vendar poznate taka. Krožišče na državni cesti, industrijska četrt, kino s petimi dvoranami, stoletna zgodovina pubov, stlačena na kvadratno miljo znotraj mestnih meja. Atlantik je blizu; oglodana čeljust obale z rti, kjer so se razpasli galebi, je blizu. Ob poletnih večerih na pašnikih primestnih župnij, odišavljenih z gnojem, zenovsko razpoloženo govedo dviga glave in prežvekuje misli o tuljenju osemvaljnih motorjev dirkaško razpoloženih mulcev, ki divjajo po stranskih cestah.

Mlad sem in mladih je tukaj malo, a po pravici rečeno, smo v mestu mi glavni.

Clancyjev tamali

Irski pisatelj Colin Barrett (1982) je za svoj knjižni prvenec Mladi volkovi (Young Skins, 2013) prejel mednarodno nagrado Franka O'Connorja za kratko zgodbo, Rooneyjevo nagrado za irsko literaturo, nagrado časnika Guardian za knjižni prvenec in ameriško državno nagrado za mlade avtorje (National Book Award 5 Under 35).

Leta 2021 izide njegov prvi roman.

Izzivanje

Bila je poletna noč pred kakimi tisoč leti in moja malenkost in moj bratranec Matteen Judge sva se vozila okrog in okrog in okrog zapuščene ovalne zelenice v naselju Grove Park in čakala, da bova videla, kar bova videla. Noč je bila spet vroča kot kopel, polna luna je visela nizko nad obzorjem, z zamegljenimi robovi, kot da je vročina dolgega dne zgostila zrak okrog nje.
Kot nama je bilo v navadi, sem zasedel mesto za volanom, medtem ko se je Matteen vozil zadaj, kot odvržen plašč zgrbljen daleč stran v kotu zadnjega sedeža. Nos je prilepil ob šipo in opazoval neme pritlične hiše, kako polzijo mimo. Čelo mu je polakiral znoj, bledico mu je obarval bolehen odtenek modrine. Matteen ni bil dobro, lobanjo in prsi mu je težila, to vem, tista bolečina spomina na čustvo, kakršno lahko napade vsakega moškega, ki je kdaj ljubil kako trapasto fračo.

Da se nekaj pripravlja, sem vedel v trenutku, ko je Matteen prestopil prag svoje hiše. V njegovi roki sem zagledal škatlo s palicami za biljard, racal je široko, kot da stopa po strjajočem se betonu. Obstal je ob oknu avtomobila, njegova majica je na prsih že potemnela od znoja, pogledal me je, kot da me ne pozna, in rekel eno samo besedo.
»Sarah.«
»Kaj je z njo?«
»Zapeljiva se okrog Grove Parka,« je ukazal.
Sarah Dignan. Trapasta frača, ki jo je nekdaj ljubil Matteen. Grove Park je bil kraj, od koder je prihajala.
Okrog naselja sva krožila skoraj pol ure. Matteen je včasih s trzajočo roko segel v žep in izvlekel telefon, vendar ni poslal nobenega esemesa niti ni nikogar poklical. Predstavljal sem si nervozne mame v naselju, kako skozi reže med zavesami škilijo proti nama.
Matteen je dobro vedel, katera je Sarina hiša, jaz pa seveda tudi, in Matteen se je pošteno potrudil, da se ne bi posebej menil zanjo.
V resnici sta bila komaj kaj skupaj, Matteen in Sarah. Sosledje z napetostjo nabitih izletov v javnost, ki je pomenilo njuno uradno razmerje, je trajalo komaj dva tedna. Začela sta v Bleak Woodsu, kjer so se na parkirišču poleg gozda večino petkov zbirali fantje in punce, premladi ali prerevni za lokale. Smisel noči v Bleak Woodsu je bilo mečkanje na srečo. Skozi odprta vrata parkiranih avtomobilov je nabijala glasba in zraven so bili pločevinke piva in dim, medtem ko so ljudje določali in parčkali kandidate za mečkanje. Posredi je bil čudno brezkrven, rutinski obred, ki je vključeval dolgotrajna pogajanja med prijatelji obeh izbrancev, tadva pa si tako kot pri dogovorjenih porokah niti živijo nista utegnila reči, preden so ju potisnili drug drugemu v objem in ju nagnali na sprehod v temo gozdnega žrela. Tam je po tistem bežnem živijo vsak par poiskal zavetje drevesnega debla, na katero se je naslonil ali legel podenj, in se lotil mesenih zadev.
Vsi fantje so hoteli Sarah in dobil jo je Matteen. Šla sta v gozd, in ko sta se vrnila, je bil bled od vznesenosti, in ko ga nihče ni gledal, je bruhal od razburjenja.
Vprašal sem ga, kaj se je zgodilo, kako daleč je prišel.
Samo zmajal je z glavo.
Potem sta šla parkrat na zmenek, Matteen je krčevito objemal Sarah čez pas in njegove oči so bile zvrhano polne z grozo obarvanega navdušenja človeka, ki je dobil natanko tisto, kar je hotel.
Nihče ni vedel, kaj naj jima rečemo. Vsi do zadnjega, kar nas je bilo v Matteenovem tropu, smo bili osupli in zavistni. Tudi Matteen ni vedel, kaj naj reče Sarah, ona pa, tipično, ni zinila skoraj nobene. Na naše olajšanje je bilo vsega skupaj kmalu konec. Sarah je evtanazirala njuno razmerje, brez pojasnila. Matteen, sesut, ga ni zahteval. Že od začetka je bilo po sami naravi stvari jasno, da ne bo trajalo, tako je sprva gledal na to: vsake dobre stvari je slej ko prej konec, bla bla. To je bilo pred letom dni; in z Matteenom je bilo sprva vse v redu, dokler se je oklepal te stoično filozofske razlage, zdaj pa ga je njegova izguba zadevala v živo.

Matteen se je vozil zadaj, ker ga je poleg teže nakopičenih čustev mučila huda potovalna bolezen; naj je bila vožnja še tako kratka ali spokojna, je bil vsak najblažji zasuk že dovolj, da se je njegovo notranje ravnotežje porušilo, njegova koža pa posivela kot ostriga. Še bolj slabo mu je bilo na sovoznikovem sedežu, kjer je skozi vetrobransko steklo lahko od blizu opazoval, kako se svet trese in poskakuje. Samo v prostorni osami zadnjih sedežev, ki so bili malo postelja, malo kočija in kjer se je zložil v malone vodoraven položaj, je lahko potoval, ne da bi postal na smrt bolan. Zato sva sedela, kjer sva sedela, in zato sem jaz vozil.
Ob Matteenu je na sedežu ležala njegova škatla. Narejena je bila po naročilu, iz krišpanega usnja in z zaklepi iz nerjavečega jekla, in Matteen je v njej prenašal svoje razstavljene palice za biljard.
Ob tej uri sva bila ponavadi že kje drugje. Ponavadi v mestu. Imela sva svojo rutino, in bila je taka: vsak večer sem pobral Matteena pred njegovim domom in ga odpeljal v Quillinanov pub na Glavni ulici, kjer je Matteen služil denar. Bil je najboljši igralec biljarda v mestu in vsak večer je opravil z več izzivalci. Zaradi njegovega slovesa je bilo gotovo, da bo vedno našel dovolj soigralcev, ki jih je večinoma že neštetokrat premagal, pa so vsi rade volje stavili nekaj denarja in s tesnobnim strahospoštovanjem opazovali, kako jih spet tolče. Matteen je bil dovolj prebrisan, da je kdaj pa kdaj izgubil, preprosto zato, da tok upapolnih nasprotnikov ne bi docela presahnil, čeprav je ugotovil, da so bili prav tisti, ki jih je najhuje nalomil, najbolj željni spet stopiti za biljardno mizo in se pustiti ponovno nalomiti.
»Glej zdaj,« je z zadnjih sedežev priplaval njegov glas.
Priprl sem oči. Cesta skozi naselje je bila nerazločna packa, vseeno pa sem ju zagledal; njuni zatemnjeni postavi sta frfotali čez nizek grič. Dve dekliški postavi, ena zelo visoka in druga ne, parček.
»Ona je,« sem rekel.
»Seveda je ona,« je rekel Matteen.
Ob njegovih besedah se mi je zazdelo, da vidim plamen, migotanje, a bili so le njeni lasje, začesani visoko nad glavo. Sarah Dignan je bila strah zbujajoče visoka za dekle, višja od mene, višja celo od Matteena z njegovimi sto enainosemdesetimi centimetri. Bila je blond in blede polti, njen obraz je bil nedvomno privlačen. Njena lepota kratko malo ni bila normalna, ko pa se je rodila s tako banalnimi geni. Gotovo prav nič na njeni družini ni dajalo slutiti, nič ni napovedovalo, da bo tako lepa ali tako potegnjena: njen oče je bil kot nekakšen dlakav puding, njena mati čokata, z obrazom kot ujeda, pa tudi njeni starejši bratje niso bili nič posebnega. Bila je najmlajša, edino dekle. Po svetu so hodili še trije starejši Dignanovi otroci – široki, topih obrazov in grdi. Tudi po značaju je bila drugačna: Dignanov klan je bil podeželsko prijazen, vedno pripravljen blebetati o nedolžnih bedarijah, če si jim le ponudil priložnost. Sarah je bila ledena, nepredvidljiva, razvajena, ker ji nikoli ni manjkalo pozornosti; celo kadar se je poskušala držati v ozadju, so se okoli nje vedno lomila kopja.

»Kdo je z njo?« sem vprašal.
»Jenny Tierney,« je Matteen potrdil moje slutnje. Jenny Tierney je bila Sarina senca, njena najboljša prijateljica. Kar se videza tiče, ob avreoli lepote, ki je obdajala Sarah in vse vsesavala vase, Jenny ni imela nikakršnih možnosti, vseeno pa mi je bila všeč, s tisto svojo paževsko pričesko, pegami in dokaj povprečnimi nogami. Tisti njeni zobje so bili nekako narazen.
»Kaj nama kaže storiti?« sem pobaral Matteena.
»Ustavi jima. Bomo kakšno rekli.«
Torej sem začel zavirati, priplazil sem se jima ob bok in divje žmigal z lučmi, da bi ju prepričal, naj počakata. In sta res. Matteen je pritisnil na gumb, da je šipa na njegovi strani odbrenčala dol.
»Zdravo, stvarci,« je rekel.
»Zdravo,« je rekla Sarah. V roki je držala stekleničko za dva deci, v kateri je bila vodka in iz katere je štrlela črna slamka, z druge roke ji je bingljala torbica. Tudi Jenny je imela stekleničko.
»Sto let vaju že nisem videl,« je rekel Matteen.
»Bolj slabo zgledaš,« je rekla Sarah, ne da bi ga res pogledala.
Matteen je zamežikal s svojimi vlažnimi, težkimi vekami. »Kdaj pa ne? Kam sta namenjeni nocoj?« je vprašal.
Jenny je rekla: »To se tebe ne tiče.«
»No, to drži,« je odvrnil Matteen.
Sarah je skomignila z rameni.
»Kurca iščeva,« je rekla Jenny.
»Ha,« je rekel Matteen, čeprav mu ni bilo do smeha,
»no, no, no, potem pa vama lahko ponudiva vsaj
prevoz.«
»Gresta v mesto?« je vprašala Sarah.
»Kam pa?« je rekel Matteen. Odprl je vrata na svoji strani in se okorno presedel, da bi dekleti lahko vstopili. Ampak Sarah je stopila k sovoznikovim vratom in jih odprla. Nagnila se je v avto, se mi nasmehnila in čez naslanjala za glavo ogovorila Matteena.
»S tabo že ne bom sedela.«
»Zakaj pa ne?« je zakrakal Matteen.
»Ker boš kaj poskušal,« je rekla in spet pogledala mene, »Teddy pa je neškodljiv.«
»Teddy je gentleman,« je rekel Matteen.
»Teddy je prevelik bojazljivec, da bi bil kaj drugega,« je rekla Sarah. Nosila je minico. Potegnila si jo je gor in v prostor pred sedežem v tekočem gibu zavihtela najprej eno, potem pa še drugo dolgo nogo, previdno, da ne bi pokazala niti kvadratnega centimetra hlačk niti polila kapljice iz stekleničke. Njeni lasje so trčili ob nagniti vinil pod stropom avta, zato je morala pogrbiti ramena. Svojo dlan z dolgimi prsti je ponesla k moji glavi. Videl sem črte na notranji strani njene rožnate dlani. Klofnila me je po licu, ampak igrivo.
»Reci: Hvala, Sarah,« je ukazala.
»Hvala,« sem rekel.
Zahihitala se je in me premerila z modrimi očmi, preračunljivo koketno.
»Uf,« je rekel Matteen, z zmernim občudovanjem v glasu.
Jenny se je stlačila k Matteenu.
»Torej gremo h Quillinanu, ne?« je vprašal Matteen.
»Bosta gledali, kako jih bom par pribil na križ?«
»Neeeee,« je rekla Sarah.
»Pa ja,« je rekel Matteen.
»Neeeee,« je rekla Jenny.
»V avtu sta,« je rekel Matteen, »in avto gre h Quillinanu.«
»Saj si nama ti ponudil prevoz,« je rekla Jenny.
»Vidve pa sta prisedli,« je rekel Matteen, »in te dni to velja za pristanek.«

Matteen nam je utiral pot v Quillinana, jaz sem mu sledil z njegovo škatlo za palice v roki, Sarah in Jenny pa sta hodili za nama. Šank so obrobljale nepomembne starine, večinoma debeli dedci z mrtvimi ženami, ki so sunkovito dvigali pivske vrčke k svojim zabuhlim, od pijače razbrazdanim obrazom. Po vsem sodeč nas niso opazili, vsekakor pa so se delali, kot da nas ni. Šli smo dalje proti zadnjemu koncu puba, v prizidek ob pivnici, kjer sta nas čakala biljardna miza in kup mladih volkov. Nekateri so že igrali. Igralci so zagledali Matteena in dvignili palice. Oči so prestregle Sarah in Jenny in fantje so se pri priči postavili drugače, kot da bi mignil, so zavzeli bolj samozavestno držo.
Škatlo za palice sem odložil na mizo in se podvizal nazaj v glavni prostor, da bi za našo klapo naročil rundo kokakole z ledom – kadar je igral, Matteen ni pil alkohola. Punci sta naredili, kar punce vedno naredijo: z očmi sta premerili navzoče, za nepredirnima obrazoma izoblikovali kdo bi vedel kakšne sklepe in odpeketali v zavetje ženskega veceja.
Matteen je odprl zaklepe na škatli. Iz njene notranjščine, oblečene v umetni žamet, je vzel polovici ene od palic. Privil ju je eno na drugo in ju vrtel, dokler ni zacvililo in reže na palici ni bilo več videti. Na krpico muslina je kanil kapljico maziva in z njim natrl palico. Okoli mize je stalo kakih ducat tipov. Kandidati za Matteenove nasprotnike so razgibavali ramena in otresali prste ob bokih.
Matteen jih je nagovoril.

...

Z odločno neposrednostjo nas Barrett sooča z distopično prihodnostjo, zaradi česar njegov prvenec nima pomirjevalnih učinkov in ni prijetno branje. Ne da bi bil družbenokritičen na prvo žogo in ne da bi moraliziral, ponuja trezen razmislek o krdelu, ki mu pripadamo, četudi ne živimo v bedi izmišljene irske vasice, v kateri se za junaki venomer vlečejo ostanki dežja in »kot nekaj kužnega« puhtijo iz njih, ampak kakšne vse bolj sumljivo podobne slovenske.

Maja Šučur

Colin Barrett, Young Skins

Po najdaljši zgodbi v zbirki, noveli Mir s konji (Calm with Horses, 2019), je bil posnet film po scenariju Joeja Murtagha in v režiji Nicka Rowlanda. Film je požel številne nominacije, mdr. deset za nagrade britanskega neodvisnega filma, štiri za nagrade Britanske akademije za film in televizijo (BAFTA) in pet za irske filmske nagrade (Niamh Algar je prejela nagrado za najboljšo igralko v stranski vlogi).

© Modrijan. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani Modrijan poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežij.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb "POTRJUJEM". Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu Modrijan
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnih mest ali jih odstraniti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnica velike večine sodobnih spletnih mest.