Še 55 € do brezplačne dostave

KOT DA NE BI NIKOLI OBSTAJALA

Wiera Gran (1916–2007), lepotica, znamenita židovska (poljska) pevka in filmska igralka

Agata Tuszyńska, OBTOŽENA: WIERA GRAN

Prevedla Tatjana Jamnik

Knjiga o Wieri je na Poljskem izšla leta 2010 in dvignila veliko prahu. Njeni rojaki niso o Wieri vedeli skoraj nič, v resnici so že zdavnaj pozabili nanjo. Nekateri, kot smo izvedeli v intervjuju z avtorico knjige, ki ga je novembra 2013 v Delu objavil Branko Soban, so jo celo namerno izbrisali iz spomina. »Bila je popolnoma pozabljena, izbrisana iz poljske glasbe in poljskega kulturnega življenja,« je povedala Tuszyńska. »Ko sem prvič slišala zanjo, sem ravno pisala novo knjigo o mojem židovskem poreklu, o moji družini in mojih skrivnostih. Imela sem polne roke dela. Končala sem eno knjigo, pa še eno. Leta 2003 sem spet prišla v Pariz. Takrat sem se spomnila nanjo in jo poklicala. Nisem vedela, ali je sploh še živa. Toda zavrtela sem telefon in Vera Gran se je oglasila. Takrat sem prvič slišala njen glas. Poskusila sem se srečati z njo, a ni hotela. Izgovarjala se je, da ne more ven, da je stara in bolna. V resnici je bila predvsem zelo prestrašena in depresivna. In nezaupljiva. Živela je v svojih spominih. Iz dneva v dan je premlevala, kaj se ji je zgodilo v getu in kasneje po vojni. Zelo sem se zelo trudila, da bi jo prepričala, da bi govorila z menoj. In nazadnje mi je to le uspelo.«

Nikoli ni rekla »moj pianist« ...

Nikoli ni rekla »moj pianist«, čeprav je o njem veliko govorila.
Nikoli ni rekel »moja pevka«.
Nikoli ni nič povedal o njej v javnosti.

Izpovedi Władysława Szpilmana v procesu Wiere Gran niso zapustile sodne dvorane. Jeseni 1946 so izšli njegovi spomini na okupacijo z naslovom Smrt mesta. V njih sploh ne omenja njenega imena.

Zamisel za knjigo se je porodila kmalu po osvoboditvi, v tesnem stanovanju na ulici Targowi, kjer je imela sedež prva povojna radijska postaja. Jerzy Waldorff je Szpilmana tam srečal prvič po letu 1939. Ni vedel, kako je preživel. Nekaj časa sta stanovala pod klavirjem. Szpilman je igral in pripovedoval. Waldorff je, kot je povedal, v tem fascinantnem poročilu videl »prerez raznotere nemške krivde« in »vse vrste trpljenja, ki so ga Nemci prizadejali zavojevanim narodom«.
Odlomke spominov je že poleti 1946 objavila revija Przekrój. Jerzy Waldorff: Szpilmanovi spomini. Knjiga je izšla čez nekaj mesecev. To je eno prvih tovrstnih pretresljivih pričevanj o prizadevanju židovske družine v okupirani Varšavi, da bi obstala. Močna obtožilna karta.

Władysławu je uspelo preživeti. Več kot pol stoletja pozneje je Roman Polański iz njegove usode ustvaril filmski simbol. Vendar tudi on kljub podobni izkušnji ni bil zmožen pojasniti, kaj je bistvo življenjskega nagona, kaj ga izzove. Kaj reši obsojenega v nemogoči situaciji? Kaj je tisti skrivnostni gen preživetja, ki je v tedanjih razmerah pomagal ne umreti? Ne pustiti se ubiti, ko so pobijali druge, iti z drugimi na Umschlagplatz in ne biti vkrcan v vagon, za preživetje igrati klavir.
Kako se to dela? Kako se lahko znajdeš na pravem mestu, ne bližje, ne dlje, ampak točno tam, do koder seže roka rešitelja? In kako se ji prepustiti, ko brat in sestre, mati in oče odhajajo na pot v smrt? Kako si lahko takrat dovoliš preživeti? Pa pozneje? Motati se med neznanci, umirati od lakote, doseči meje in spet naleteti na koga, ki te nahrani in ti da svoj plašč. Kako to izvesti? In ali so to samo naključja?
Kako naj se soočiš z občutkom krivde? Ali z občutkom poraza. Morda pa teh vozlov, ki takrat nastajajo, ni mogoče razvezati?

Film Varšavski Robinzon, ki sta ga po Szpilmanovih spominih posnela Czesław Miłosz in Jerzy Andrzejewski, je izmaličila cenzura in nikoli ni bil dokončan. Iz filma Nepodjarmljeno mesto, ki je nazadnje nastal, je Miłosz v znamenje protesta umaknil svoje ime.
Leta 1988 je v Nemčiji izšla knjiga Władysława Szpilmana Pianist. V kratkem času je postala svetovna uspešnica. Prevedli so jo v več kot ducat jezikov. Na Poljskem so jo ponatisnili leta 2000.
Jerzy Waldorff, čigar ime je bilo odstranjeno z naslovnice, njegova vloga pri pisanju pa zamolčana, je v feljtonu, objavljenem v časniku Życie Warszawy, o Szpilmanu napisal, da je prevarant, plagiator in tat. Szpilmanov sin Andrzej, ustvarjalec »nove verzije« spominov, je v zameno za ustrezno plačilo dosegel, da se je Waldorff odrekel vsem materialnim in moralnim pravicam do dela. Władysław Szpilman je umrl julija 2000, pred premiero Pianista Romana Polańskega. Tri leta pozneje je film v Hollywoodu dobil tri oskarje – za scenarij, režijo in glavno vlogo Adriena Brodyja.

Geto je osrednje prizorišče pianistove zgodbe iz časov okupacije. Avtor pripoveduje o hromečem občutku zaprtosti, toliko krutejšem, ker ustvarja videz svobode. Še v sanjah so se poljski prijatelji pojavljali s trakovi na nadlakteh, kot da bi bil to neizogiben detajl garderobe, kakor kravata. Niti kruh niti denar nista bila varna pred vsemogočnimi ušmi. Ob večerih se mu je dogajalo, da se je spotaknil ob truplo, ki je ležalo na ulici. Zapomnil si je zvok zlatih dvajsetdolarskih kovancev, ki so jih preštevali tihotapci in so bili glasnejši od klavirja, ki ga je igral v kavarni Nowoczesna na Nowolipkah.
Precej prostora posveča kavarni Sztuka, ki ji pravi največji lokal v getu, z vsestranskimi ambicijami. Hvali pevski talent Marysie Ajzensztadt, trdeč, da bi bila slavna, če bi ji uspelo preživeti. Omenja kolega pianista Goldfederja, vse udeležence Živega dnevnika, satirične kronike geta, posebnosti scene na Lesznem. Piše celo: Velik uspeh je požela moja parafraza valčka iz opere Casanova Ludomirja Różyckega, za katerega je besedilo napisal Władysław Szlengel. Niti besede o Wieri Gran. Niti o tem, da je to pesem v getu napisal posebej zanjo.

Natan Gross je leta 2002 po mednarodnem uspehu knjige in filma Pianist napisal:
V tem dokumentarnem zapisu manjka ime glavne zvezde Sztuke – Wiere Gran. Srce mi je začelo močneje biti. Ne samo zato, ker je bil Szpilman stalni klavirski spremljevalec te priljubljene šansonjerke, ampak ker je ves nepopisni uspeh pesmi, ki jo je Szlengel napisal za Wiero Gran, pripisal sebi. Brez odrske interpretacije Wiere Gran, za katero je bil Njen prvi ples paradna točka, ne bi nihče opazil niti Szlenglovega besedila niti Szpilmanovega glasbenega aranžmaja.

Wiero je izločil iz svoje knjige. Pregnal, izselil iz življenja. Prečrtal iz svoje usode, kot da se njuni poti nikoli ne bi prekrižali.
Ne morem se delati, da se to ni zgodilo. Še posebej v situaciji, ko bi njegova beseda lahko rešila njeno dobro ime.
V javnem prostoru enostavno ni priznaval, da jo pozna. Na smrt jo je zamolčal.

Je bila to oblika protesta? Distanciranja od obtožb, ki so jo bremenile? Izničenja njunih skupnih vojnih nastopov, da ga slučajno ne bi potegnilo v umazani krog obrekovanja? Kaj narekuje takšno odločitev – previdnost, preudarnost, strah? Kaj lahko povzroči, da se odvrnemo od tovarišev iz časov zaničevanja?
Bi se blato, s katerim so jo obmetavali, lahko prilepilo tudi nanj? Po naključju ali morda iz konkretnih razlogov? Morda pa je tudi njegovo preživetje dosti stalo? Je morda poznala njegovo ceno? Se je bal njenih pregreh ali morda svojih? Čigavega madeža, čigavih obtožb ali njihovih okruškov?

V letih 1946–1948 so potekala zaslišanja, zadeva je začela postajati glasna. Poskušam razumeti, da se ni hotel identificirati z njo. V knjigi tudi ne omenja Józefa Lipskega, ki je nastopal v Sztuki in mu je bilo prav tako očitano sodelovanje z gestapom. Zelo očitno ni hotel sugerirati nobenih, niti najbolj oddaljenih primerjav, hotel se je izogniti vsem, četudi naključnim povezavam.
Zakaj? Ker so Wiero obtoževali? Ker je bil ljubosumen na njeno priljubljenost, talent, zanimanje zanjo? Jo je hotel diskreditirati? Ji odvzeti – kaj? Geto je bil preteklost, zdaj je on vladal, vsaj vpliven je bil …

Toliko mesecev – več kot eno leto – sta se v getu videvala vsak dan. Skupaj sta delala. Vadila, nastopala. Nastopala in pobirala aplavze. Jedla, se bala in se družno potila. Vsaj tako se zdi. Dogovarjala sta se za gibe, takte in refrene, gotovo sta govorila tudi o novih odredbah, premikih na fronti, njihovih odmevih v getu, znakih, o tem, kaj naj bi se zgodilo, kaj se mora zgoditi oziroma kaj se lahko zgodi. Sta se posvetovala drug z drugim? Kaj storiti, pobegniti ali ostati, in kako? Ko si soočen z nevarnostjo in v podobnih situacijah, se verjetno pogovarjaš, zastavljaš vprašanja, držiš za roko ali gumb … Izseljevanje, preseljevanje, skušnjava kruha, zanju ne tako nepremagljiva, ostati z družino, pa vendar ne mirovati, kam potovati, v neznano, v službo … ali bodo tam rabili umetnike? Kako je to, če se bojiš skupaj, blizu, ko si mlad – ženska in moški? Nihče nikoli ni namignil, da bi bil ta tandem lahko kako drugačen kot posloven. Včasih se sprašujem, ali finale obojestranskega sovraštva ne priča prav o tem.
Družila sta se v najtežjih časih. Kaj se je zgodilo? In kdaj? Kdo je koga prizadel? Kdo je vedel preveč ali ne tistega, kar bi moral?
Pa po vojni? Bi obtožbo o nekom, ki sem ga poznala tako od blizu in tako dolgo, da sem lahko vedela, česa je zmožen, sprejela s takšno lahkoto, kar tako? Poznal jo je iz geta, izza kulis Sztuke, z vaj ali poznih trenutkov po nastopu, ko se je občinstvo že razšlo, onadva pa sta počivala po napornem petju in igranju in se počasi odpravljala domov, se pripravljala na odhod v turobni mrak … Je Szpilman uporabil to vedenje?
Zakaj je zaupal govoricam in ne kolegici z odra, s katero je preživel veliko težkih trenutkov? Komu bi verjela jaz? Je kleveta dovolj, da preživeli odrečeš pomoč? Zakaj ji je pomoč raje odklonil? Jo je morda moral zaradi lastne vesti? Ali bi sama po vojni vzela Wiero v službo?

Kaj se je med Wiero in Szpilmanom zgodilo v tistem dobrem letu getovskega skupnega dela in življenja drug ob drugem? Kako se je Sztuka spremenila, ko so začele prihajati slabe novice? Kako bledijo šale, slabi lojalnost, pojema aplavz?
Je mogoče, da si je Szpilman poleti 1942 kupil kapo židovskega policaja? Če ja, zakaj? Zaradi bojazni, slutenj, strahu? So ga v policijo vpoklicali ali pa se je morda javil sam? Če je sploh bil policaj, za to nimam dokazov. Potem ko so odpeljali njegove bližnje ali pred tem? Je verjel, da si je življenje mogoče kupiti, ali samo zaradi občutka varnosti? Za kako dolgo? Kako so takrat razmišljali o tem? Kako razmišljaš, če doživljaš nekaj, česar se ne da izmisliti? Dotlej neobstoječo izkušnjo bližajoče se pogube.

str. 185–190

Plakata za nastop Wiere Gran
© Agata Tuszyńska (zapuščina W. Gran)

Władysław Szpilman v snemalnem studiu Poljskega radia v Varšavi (avgust 1946)
© Poljska tiskovna agencija

Wiera Gran na vratih pariškega stanovanja na 61 rue Chardon-Lagache
© Agata Tuszyńska

Občudovala sem njeno borbenost in odločenost. Poskušala sem jo poslušati in ji prinašati olajšanje. Brez sodelovanja Wiere Gran te knjige ne bi bilo. Brez njenega dovoljenja, navzočnosti, večurnih pogovorov in monologov se ne bi približala njenemu svetu in skrivnosti.
Hvaležna sem usodi, da mi je ponudila to možnost.

Agata Tuszyńska

© Modrijan. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani Modrijan poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežji.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb POTRJUJEM. Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

Nastavitve piškotkov
×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu Modrijan
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavatitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnem mestu ali jih odstaniiti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnice velike večine sodobnih spletnih mest.