Še do brezplačne dostave

UMETNOST PISANJA IMA V SEBI SKRITE SANJE (Dušan Šarotar)

Pričujoče delo, popotovanje skozi književni opus Dušana Šarotarja, je nastalo kot posledica mojega večdesetletnega kritiškega in esejističnega pa tudi zgolj ljubiteljskega spremljanja avtorjevega dela. Ob vnovičnem prebiranju te v marsičem specifične literature sta se mi pokazali dve motivno-tematski poti, po katerih sem navdušujoče krenila, prepričana, da me bodo široka motivna razvejanost, bogati pomenski nanosi in sugestivna metaforika te lirične, samohodne in vase obrnjene pisave ob ponovnem pozornem branju navduševali in mi sproti odstirali nove literarne dragulje.

To se je dogajalo intenzivneje, kot sem predvidela, ob čemer je prvotno navdušenje spričo brezkončnih interpretativnih možnosti, premišljenih povezav in dovršenega sloga počasi preraščalo v srhljivost, saj se mi je dozdevalo, da prav zaradi teh značilnosti knjige ne bo mogoče nikoli končati. Zavedanje, da podobna občutja navdajajo številne avtorje umetniških besedil, me je nagovorilo k temu, da v določenem trenutku postavim zadnjo piko. Kljub pomisleku, da knjiga ne izčrpa vseh možnosti, ki jih zaobjemlje Šarotarjev bogat književni opus, verjamem, da gre za smiselno in estetsko zaokrožen izdelek, skozi katerega se tu in tam zasvetlika pesnikova duša. Tisto bistvo, ki je tako neodjenljivo vtisnjeno v njegovo pisavo, in kar, naj to razumemo preroško ali ne, odzvanja že v njegovem imenu. »Dolgo sem hodil,« je zapisal, »preden sem uvidel, da je nekaj bistvenega, o čemer moram spregovoriti, vpisano že v mojem imenu. (…) Saj tisto najbolj očitno, po čemer nas najpogosteje kličejo, vedno prepoznamo najtežje.«

Iz Predgovora

Jasna Lasja, ODTISI DUŠE

Impresije o književnem opusu Dušana Šarotarja

Iskanje odgovorov na tišino je vpisano v literaturo in v vsakega človeka. Vsak se v nekem trenutku vpraša, kdo je in kaj je smisel življenja. Kot pisatelj pa želiš to tudi ubesediti. Ne verjamem v literaturo kot čisto izmišljijo, konstrukcijo zgodb, kot nekaj, kar je namenjeno ali izobraževanju ali kratkočasenju, ampak v to, da imata književnost in pesništvo neki globlji pomen, ne le za tistega, ki piše, ampak tudi za družbo kot celoto, za civilizacijo. Ljudje lahko dobro in kakovostno živijo, tudi če nič ne berejo. Toda naše zahodne civilizacije brez književnosti ne bi bilo.

Dušan Šarotar, vestnik.svet24.si, 22. 6. 2022

O muziki, ki lebdi nad zaspano zemljo

Podrobnejše popotovanje po literarni krajini Dušana Šarotarja napeljuje na misel, da jo je v grobem moč razdeliti na dva temeljna dela. Prvi del naseljujeta na pogled različna literarna otoka, postavljena drug drugemu ob bok. Brezdanja ravnica kot krajinska značilnost Prekmurja in samotni jadranski otok imata kljub samosvojim geografskim značilnostim marsikaj skupnega. Kot je avtor zapisal v prvi iniciacijski zgodbici romana Skrito.si (zapiski, ki že s svojimi naslovi – Ravnica, Melanholija, Pasivnost, Murska republika, Znamenje – zarisujejo duhovno obzorje njegove pisave), je v ravnici, ali v neskončni ravnici, človek vedno na robu in hkrati v središču sveta, ki se zanj odpira na vse strani, edina gotovost je horizont, kjer se stikata brezdanjost in končnost. Človek na poti čez belo ravnico nosi na ramenih vso težo neba. Pa vendar je prekmurska ravnica pravzaprav le predpražnik, ozek prehod v mogočno, valovito panonsko nižino, preko katere lahko prisluškujemo stepskim vetrovom. In tako kot tudi panonska nižina ni zgolj ravnica, marveč je predvsem valovita, tudi gričevnata, posejana s številnimi osamelci, ki so se dvignili na dnu nekdanjega panonskega morja. Lep in čuten primer takšne krajine je tudi Goričko, ki s svojimi mehkimi, valovitimi griči, na katerih cvetijo trte in samevajo temni gozdovi, krasi in hkrati blaži, mehča, idealno predstavo prekmurske ravnice.

Pred podrobnejšim orisom omenjenih skupnih potez dveh »otokov«, dveh svetov, in prepoznavanjem ključnih razlik med njima bo nemara prav razkriti antropologijo, ali, v avtorjevem jeziku, občutek te ravnice, kakršna sije iz najbrž najznačilnejšega in najbolj poetičnega Šarotarjevega poklona tej deželici. Občutek za veter je lirična duhovna monografija Pomurja, napajana s specifičnim sentimentom in razcefrana skozi grozljivi zgodovinski čas, ki jih pesnikove kontemplativne impresije poskušajo spojiti v celoto. Pa najsi gre za mavričnost barv, nastalih na ozadju osamljenosti, odseva svetlobe, ki pripronica izpod klobuka, ali trenutke, ko se v zanikrnem gostilniškem kotu ali na zaprašenem starem dvorišču dogaja véliko razdvajanje duše od telesa. To je notranja pokrajina, ki je resnična edino v literaturi. Samo tukaj je ujetih nekaj svetlobe, strahu, samote, praznine, norosti, ljubezni in smrti, o katerih edino lahko govorimo, ker nikoli zares ne umrejo. Ta svet živi, govori z besedami, ki niso od tega sveta. In tisti občutek, ko za trenutek vemo, morebiti samo čutimo, da smo, prihaja iz nevidnega, notranjega sveta, ki ga nagovarjajo pesniki. Izhajamo iz tišine.

Drobni, subtilni okruški ubesedujejo nevidno notranjo pokrajino, ki jo avtor imenuje »duša« ali »občutek«, ter zarisujejo vmesno polje med vabljivo ujemljivostjo in nenehnim odtekanjem, približevanjem in minevanjem, resničnostjo in prividom. Notranja pokrajina, ki je za pisatelja resnična edino v literaturi. In v tišini te literature je prisotno nedoumljivo in otožno hrepenenje, podobno upočasnjenemu toku reke, ki ugaša, kot neslišno šepetanje brezdanje, široke ravnice, ker vse, kar se umakne, odteče in umiri, prekrije zemlja, iz katere bo nekoč pognala trava, ki je nihče ne more do kraja pokositi. Ko nas več ne bo, bo morje, ki se je umaknilo, odteklo in umirilo naš edini spomin. Ujet bo v skladih soli, ki jo bo nekdo drobil na kruh, zapisan v naftnih madežih na zapuščenih cestah, ter odtisnjen v sencah rib, ki počivajo v kamnu.

Tako kot odteka reka, ki s svojo vrtinčasto močjo zmore potegniti vse, kar je bilo zgoraj, proti hladnemu in temnemu dnu, tisto, kar je dolgo skrivala v sebi, pa spustiti na površje, neizogibno pojenja tudi veter, ki si prisvaja širjavo ravnine z visokimi topoli, nepokošenimi akacijevimi gaji, zapuščenimi cestami, lenobno vodo in s pokončnim šašem ob njej. Kot da bi pesnik hotel ustaviti minevanje časa in z njim ugašanje želje, na način, lasten edino ljudem iz ravnice, ki drugačnost stepske melanholije zares živijo. In kot v zapisu Vrtinci iz knjige Občutek za veter avtor pove, da tisti, ki so bili kdaj priče lepoti darovanja reke, potem ko je ta potegnila vase lesket svetlobe, vedo, da morajo o tem molčati, prav tako tudi nekaj let kasneje prvoosebni pripovedovalec v noveli Lastovka iz zbirke Nostalgija ve, da bo o trenutku zadnjega uzrtja lastovke, najlepše lastovke, kar jih je kdaj videl, lahko le molčal. Ker je soboško Judinjo Justo Schön, nekoč najlepšo skakalko v vodo, protagonistovo nekdanjo ljubezen in kasnejšo interniranko v Auschwitzu voda potegnila navzdol, proti temnemu in hladnemu dnu. Ali jo je na temno dno zares potegnila voda, ki se ji je izvrstna plavalka tokrat morda zavestno prepustila, ali pa jo je tja namenila protagonistova domišljija, njegova notranja pokrajina, potem ko je uvidel, da je duša njegove predvojne ljubezni spričo doživetih vojnih grozot kljub dekletovemu brezupnemu poskusu prebuditi jo, vendarle usahnila, je prepuščeno bralčevi notranji pokrajini. Gre za dva pogleda, ki ju je avtor opredelil že v Občutku za veter. Sanjarjenje o ugašajočih zvezdah ali pogled na zvezdni utrinek nam pričara bistveno drugačen občutek lepote kot pogled na sončni zahod ali misel o minevanju življenja. Razlika med pogledoma je nepremostljiva, tako kot med nebesno globino in zemeljsko ravnino. (str. 23–26)

Verjamem, da gre za smiselno in estetsko zaokrožen izdelek, skozi katerega se tu in tam zasvetlika pesnikova duša.

Jasna Lasja

Jasna Lasja

slovenska literarna in gledališka kritičarka, esejistka in dramaturginja, 1969

Jasna Lasja je za gledališče adaptirala roman Moderato Cantabile francoske pisateljice Marguerite Duras in ga leta 2005 kot dramaturginja in režiserka postavila na oder Mini teatra na Ljubljanskem gradu. Kritike in eseje piše dobra tri desetletja. Leta 2006 je objavila gledališke refleksije v knjigi Prevzetost pogleda: gledališki odsevi, leto pozneje pa je izšla še zbirka literarnih recenzij in esejev Pripovedne promenade: izbor literarnih popotovanj (elektronska izdaja).

Za založbo Modrijan je napisala več spremnih besedil: k romanoma Skrito sporočilo Sebastiana Barryja in Hiša v Ulici Mango Sandre Cisneros ter k avtobiografiji Salmana Rushdieja Joseph Anton.

Noben človek se ne rodi brez zgodbe in globlja eksistencialna vprašanja so, zakaj si pripovedujemo zgodbe, zakaj nam starši berejo in zakaj je to pomembno. Zakaj nekoga ne pokopljemo brez besed in ga kar vržemo v jamo? Da bi našli odgovore, je potrebna poezija, književnost. Tega, kar se je zgodilo, kar je nekoč bilo in česar nismo sami doživeli, se je treba spominjati, obnavljati zgodbe, da ne bi bilo videti, da smo samo od včeraj do jutri. S tem kot civilizacija ohranjamo stik s svojim začetkom.

Dušan Šarotar, vestnik.svet24.si, 22. 6. 2022

Literarna matineja po izidu Šarotarjeve zadnje knjige Nikomah poroča (Založba Goga, 2023).

O vetru, ki išče duše, da bi v njih zazvenel

Nobenega dvoma ni, kateri element je v ospredju Šarotarjevega pesniškega upodabljanja duše, četudi vprašanje, ali je Julius Schönauer, fotograf oblakov in obrazov, pri svojem iskanju duš, ko je zadnjo zimo svojega življenja fotografiral samo še oblake, kot bi iskal samo še duše, življenje, ki je obupalo nad zemljo, zavestno sledil judovskemu pogledu ali zgolj svoji duši, niti ni pomembno. Pomembno je, da pisatelj in z njim bralec občutita dušo v nekakšnem nedefiniranem pomenu, ki ga Šarotar ob navedenem povezuje tudi s pojmom melanholija kot avtentičnim izrazom panonske duše. Melanholija ni izenačena z žalostjo, temveč z globljim in širšim pojmom, ki mu pravimo otožnost. Gre za občutek, ki ga nezmotljivo pričara glasba, je zapisal v zgodbici Melanholija iz Skrito.si, tudi ciganska, tista velika panonska muzika, v kateri pojejo violine, basi, harmonika, cimbale in bobni. Otožnost, ta nedoumljiva stepska melanholija, v sebi nosi žalost, ki pa ni samo smrt, in tudi vznesenost, ki pa prav tako ni samo veselje ali pijanost. Otožnost torej, melanholija, ki je hkrati tiha, vase zaprta, brezdanja in tudi razigrana, široka ter odprta kot duša.

V delu Usmerjanje pogleda avtor navede, da piše zato, ker ga nagovarja duša. In doda, da za njen obstoj morda nikoli ne bi vedel, če se ne bi spraševal po smislu pisanja; da sta pesništvo in umetnost tukaj zato, da se sprašujemo o tem, kako je biti duša, vesolje, in nenazadnje, kako postati človek. Da temu prepričanju sledi še danes, potrjujejo njegove misli, ki jih je ponovil ob izidu svojega zadnjega dela. Literatura je po njegovem prepričanju eno samo veliko spraševanje, ali duša obstaja, pri čemer je pesem najboljši približek tega, kako jo nagovoriti in izraziti. Šarotar jo, ko je navdihnjen, nagovarja skozi pesniški jezik, ki se po njegovem prepričanju edini zmore približati temu, kar bi lahko bilo občutenje duše. V tem lepem, komajda ulovljivem, liričnem, »višjem« pomenu torej lebdi Šarotarjeva »duša«, v tem je njena veličina, njena edinstvenost. (str. 81–82)

© Modrijan. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani Modrijan poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežij.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb "POTRJUJEM". Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu Modrijan
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnih mest ali jih odstraniti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnica velike večine sodobnih spletnih mest.