Še do brezplačne dostave.

V SVETU, TAKO POLNEM ZLA, JE ŽIVETI GREH ... RODITI SE KOT ŽENSKA JE ZLOČIN

Amrita Pritam, PINJAR

Prevedla Maja Kraigher

Amrita Pritam, prva pomembna in še danes ena najbolj cenjenih indijskih pesnic, pisateljic in esejistk se je rodila leta 1919. Njen opus šteje več kot sto knjig, tematika, ki ga je najbolj zaznamovala, pa je bila delitev države na Indijo in Pakistan, saj je izhajala iz mejne pokrajine Pandžab in je dogodek neposredno vplival tudi na njeno življenje. Takrat se je iz Lahoreja preselila v Indijo, pisala pa je v pandžabščini in hindijščini in ostala priljubljena na obeh straneh meje.

Amrita Pritam je v svet literature stopila kot romantična pesnica, a je kmalu postala del naprednega pisateljskega gibanja, pozneje (zlasti po ločitvi od moža leta 1960) pa so njena dela dobila izrazitejšo feministično noto. Napisala je tudi več biografij, avtobiografijo, pripravila zbirko pandžabskih ljudskih pesmi, bila nekaj let urednica mesečne literarne revije Nagmani, delala pri radiu, se posvečala socialnemu delu … Bila je prva ženska, ki je dobila prestižno nagrado Sahitya Akademi (1956) in po tej še dolgo vrsto uglednih indijskih in tudi tujih priznanj, saj so bila njena dela prevedena v več svetovnih jezikov. Po treh romanih so posneli tudi filme.

Obe njeni najslavnejši deli – Oda Warisu Shahu (pandžabski pesnik iz 18. stoletja) in kratek roman Pinjar– sta izraz zaskrbljenosti in bolečine ob dramatičnih dogodkih leta 1947, ko je osamosvojitev Indije izpod britanske kolonialne nadvlade zaradi razkola med muslimani in hindujci namesto olajšanja in zadovoljstva prinesla ustanovitev nove države Pakistana ter eno najbolj množičnih prisilnih selitev v zgodovini. Okrog enajst milijonov ljudi je moralo zapustiti domove – muslimani z indijske strani so odhajali v Pakistan, hindujci z druge strani v Indijo. Medversko sovraštvo je prineslo ogromno nasilja, krvavih obračunov (govori se o pol milijona do milijona mrtvih), ženske so bile pogosto žrtve ugrabitev, posilstev … Ena takih je tudi junakinja romana Pinjar, mlada hindujka Puro, ki po ugrabitvi postane žena muslimana, čigar družina je že dolgo v sporu z njeno. Z novo vero dobi tudi novo ime Hamida.

Istoimenski film Chandraprakasha Dwivedija (2003) traja več kot tri ure.

PURINA MATI JE RODILA DRUGO ZA DRUGO TRI HČERKE; med njimi je bilo samo po dve leti. Hčerk je imela dovolj in zdaj, ko se jim je spet nasmehnila sreča in so imeli obilo hrane in dovolj oblačil, si je želela, da bi bil njen naslednji otrok spet sin. Molila je k Sveti materi. Ženske iz vasi so prinesle posušene kravjake in na njenem dvorišču naredile malika. Glavo so mu pokrile z živo rdečo tančico, obrobljeno z zlatom, v nosnico pa so mu zataknile majcen zlat uhan. Vse so v zboru popevale:

Sveta mati, bodi jezna, ko prideš!
Sveta mati, bodi srečna, ko odideš!

Ljudje na vasi so verjeli, da je Sveta mati tista, ki odloča o spolu novorojenčka. Če je vesela in nasmejana, to pomeni, da se z možem dobro razume. V tem primeru bo brž naredila deklico in odhitela nazaj k soprogu. Če pa je slabe volje, to pomeni, da se je sprla z možem in se ji ne bo mudilo nazaj k njemu. Takrat bo ostala dolgo in potrpežljivo oblikovala otroka v dečka. Ženske so še enkrat zapele:

Sveta mati, bodi jezna, ko prideš!
Sveta mati, bodi srečna, ko odideš!

Sveta mati je bila očitno v bližini in je slišala popevanje žensk. Čez štirinajst dni je Purina mati rodila dečka. Veselja je bilo veliko. Celo daljni sorodniki družine so dobivali čestitke prijateljev in sosedov. Purino mater je zdaj skrbelo samo to, da je deček trikhal, ker je prišel po treh deklicah, in da mu zato zvezde morda ne bodo naklonjene; taki otroci so bodisi kmalu umrli ali pa skrajšali življenje bratom ali staršem. Zato so se morale ženske še enkrat zbrati in pomiriti Sveto mater. V velik kovinski krožnik so naredile luknjo, dvakrat pretaknile novorojenčka skoznjo in popevale:

Prihaja truma trikhalov ...
Truma trikhalov!

Po teh obredih je bila mati pomirjena, da bo njen sin, čeprav trikhal, preživel.

|||||

 

POPOLDANSKE SENCE SO SE ZAČELE DALJŠATI ČEZ DVORIŠČE. Purina mati je pomislila, da sta skuhali samo eno zelenjavno jed in da bosta v zadregi, če nenapovedano pride kdo iz družine hčerkinega zaročenca. Naročila je Puro, naj stopi na polje po pest okrinih strokov.

Puro je obšlo nelagodje. S seboj je vzela eno izmed mlajših sestric. Napulili sta okro in stročne redkvice in se odpravili nazaj proti domu. Za seboj je zaslišala topot galopirajočih konjskih kopit. Preden se je utegnila umakniti s poti, jo je nekaj silovito treščilo po desni rami. Od udarca se je opotekla; čutila je, kako jo je človeška roka ovila okrog pasu in jo dvignila v zrak. In naenkrat je ležala povprek na konjskem sedlu.

Konj in jezdec sta poletela čez polja vasi Chatto in Purini kriki so zamrli v daljavi.

|||||

 

BILO JE SREDI POLETJA. Zemlja je žarela kot peč, polna suhih butar. Hamida je bila nemirna; vstajala je, sedala, legala plosko na hrbet. Toda nič je ni pomirilo, niti skodele vode ne, ki jih je spet in spet zlivala vase. Ženske so ji svetovale, naj si umije lase in se okopa, saj ni bilo mogoče vedeti, kdaj bo prišel otrok. Potem nekaj dni ne bo mogla iz postelje.

Ob vsakem zbodljaju bolečine je Hamida še bolj prebledela, dokler ni bil njen obraz bel kot bombaž. Rashidu se je zdela natanko taka kot takrat, ko jo je zgrabil in vrgel čez sedlo – bela in lahka kot plovec. Tistega dne so bili njeni kriki izraz bolečine njene duše; tokrat jih je porodila telesna bolečina.

Rashid je poslal po Rahimovo mater. Ko je prišla, so si Hamidini popadki sledili že zelo na gosto. Rahimova mati je poslala po babico. Ta je prišla, razgrnila na tla staro rogoznico in položila Hamido nanjo. Po mehki postelji so trda tla Hamido žulila in začela je ječati.

Rashid je stražil na pragu. Skozi zaprta vrata je slišal Hamidine dolge, pridušene stoke. Želel si je, da bi lahko prenesel nekaj, če že ne vse bolečine iz ženinega telesa v svoje. A Hamida je bila v svojem trpljenju čisto sama.

Babica ji je pahljala obraz. Rahimova mati ji je z žličko vlivala vodo v usta. Rashid je slišal, kako je Hamida trikrat zavpila; potem mu je ušesa napolnil novorojenčkov jok. Izvil se mu je dolg vzdih olajšanja; naposled je bilo konec trpljenja. Želel si je noter, da bi zmasiral ženi ude in jo potolažil. Želel se ji je oddolžiti. Dotlej ji ni prinesel drugega kot solze. Toda babica in Rahimova mati sta imeli notri še dosti opraviti.

Minute so tekle počasi in iz sobe ni bilo ničesar slišati. Rashidu se je stisnilo srce. Je Hamida umrla?

Celo uro pozneje je prišla ven babica in rekla: »Čestitam, sinko. Bog te je blagoslovil s sinom.«

»In kako je z njo?« je Rashidu nehote ušlo z ustnic.

»V redu je,« je odvrnila babica s pomirjujočim nasmeškom. »Tako se pač rojevajo sadeži družinskega drevesa. Sinovi ne padajo skozi strop, veš!« Izžarevala je zaupanje, ki je že stotinam žensk pomagalo premagati porodne muke.

|||||

KAKOR OLUPLJENA POMARANČA RAZPADE NA KRHLJE, tako so se hindujci, muslimani in sikhi v Pandžabu oddaljili drugi od drugih. Nad pokrajino so zalebdele govorice o »incidentih« kot oblaki prahu nad cestami. Govorilo se je o stotinah pobitih mož; o celih vrstah požganih hiš; o sosedih, ki drug drugemu režejo vratove. Nikogaršnje življenje ni bilo varno in nikogaršnja posest.

Hamida je na lastne oči videla moške, ki so zbirali jekleno orožje in ga dajali brusit. Slišala je za družine, ki so si kopičile sekire in podobno. »Osvobodili se bomo; imeli bomo svojo vlado,« so govorili vsi. »Niti sledu hindujske krvi ne bo ostalo v naši državi,« so odkrito izjavljali na tržnicah.

Je lahko vse to res? se je spraševala Hamida. Kam pa bodo šli vsi ti milijoni ljudi? Iskala je pomirjujoče odgovore: To je množična histerija. To je vihar, ki se bo čez dan ali dva polegel.

Toda zlobne govorice so še kar krožile; Hamidi je vse, kar je slišala, zvenelo nesmiselno. Ljudje so pripovedovali divje zgodbe o dogajanju v mestih. Da so ulice preplavljene s krvjo in polne človeških trupel in da ni nikogar, ki bi jih pokopal ali kremiral, zato v zraku visi smrad po gnijočem mesu in se širijo kužne bolezni. V nekaterih mestih so z barikadami ločili muslimanske cone od hindujskih. Prihajale so novice o konvojih izmučenih muslimanov, ki prestopajo mejo. Mnogi so umrli že v Indiji; mnogi so omagali ob cesti; mnogi pa so podlegli ranam, ko je bilo potovanje že končano.

Hamidi so ušesa gorela od jeze, ko je poslušala o hindujskih dekletih, ki so jih ugrabili muslimani, in o muslimanskih dekletih, ki so jih ugrabili hindujci. Nekatere so prisilili v poroko, nekatere umorili, z nekaterih so strgali obleko in jih gole razkazovali po ulicah.

Tako je minil 15. avgust leta 1947.

NEKEGA DNE JE HAMIDA VIDELA TOLPO dvanajstih ali več goond, ki so pred seboj potiskali mlado dekle. Na sebi ni imela niti krpice. Goonde so tolkli po bobnih in plesali okrog golega dekleta. Hamida ni mogla ugotoviti, od kod so prišli in kam so namenjeni.

V svetu, tako polnem zla, je živeti greh, je pomislila Hamida. Roditi se kot ženska je zločin.

Tistega večera je Hamida odkrila mlado dekle, ki se je skrivalo na njihovem polju sladkornega trsa.

Ko se je stemnilo, je pripeljala dekle domov. Bila je iz begunskega taborišča v bližnji vasi in je, tako kot drugi, čakala, da bo na vrsti za evakuacijo v Indijo. Taborišče so stražili pakistanski vojaki. Po sončnem zahodu so se vanj prikradle tolpe goond, si izbrale ženske, ki so jim bile všeč, in jih odpeljale za čez noč; zjutraj so jih pripeljale nazaj v taborišče. Dekle je moralo preživeti devet noči z različnimi moškimi. Rešila se je iz krempljev posiljevalcev, se na poti izgubila in se ob svitu skrila na polju sladkornega trsa, kjer jo je našla Hamida.

Hamida je poslušala zgodbo in obhajala sta jo jeza in sram. Lahko zemlja, prepojena s človeško krvjo, rodi zlato zrnje? Lahko koruza še vedno diši, če so se njene korenine hranile z usmrajenimi trupli? Bodo ženske, katerih sestre so bile onečaščene, rodile sinove plenilcem?

»Naj je ženska hindujka ali muslimanka, vsaka, ki doseže svoj cilj, nosi s seboj tudi mojo dušo,« si je rekla Puro in zaprla oči; to je bila njena zadnja zaobljuba.

pinjar – naslov knjige prevajajo kot »okostnjak«, filma (posnetega po tej knjigi) pa kot »kletka«; razlika je posledica različnih pomenov besede v pandžabščini in hindijščini, ki pa se oba prilegata vsebini zgodbe

© Modrijan. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani Modrijan poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežij.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb "POTRJUJEM". Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu Modrijan
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnih mest ali jih odstraniti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnica velike večine sodobnih spletnih mest.