Še 55 € do brezplačne dostave

Martin Michael Driessen, PELIKAN

Prevedla Mateja Seliškar Kenda

Mestece na obali Jadranskega morja

je bilo nekoč del turškega cesarstva in nato habsburške monarhije, zdaj pa je pripadalo Jugoslaviji. V njem se ni nikoli kaj dosti spremenilo in če bi poštar Andrej svoje obhode opravljal pred sto leti, ne bi bilo nič drugačno. Propadle hiše so zamenjale nove, toda zgrajene v povsem enakem slogu, le više na sivkastih gričih so zrasle sodobne četrti z betonskimi bloki, ki pa so ostajale zunaj Andrejevega rajona. Pošto je namreč raznašal le v starem delu mesta, po klobčiču poti in prehodov nad pristaniško glavno ulico, kjer sta bila urbanistično zanimiva zgolj Ljudski trg, zasnovan po vojni, in nekdanja vojvodska palača.

Glavno ulico so zaljšale v dolgo vrsto postrojene palme, ki so jih nekoč posadili v čast Titovega obiska. Prepoved parkiranja ob robu ceste je bila zaradi skromnega turizma povsem nepotrebna in se zanjo že dolga leta ni nihče več zmenil.

Ribiško pristanišče je bilo slikovito, prav tako modrikasta obala na severu in jugu zaliva; imeli so tudi imenitno vzpenjačo in pohvalili so se lahko z edinstvenim muzejem stenskih ur, ki mu ni bilo para daleč naokoli. Kljub vsem tem izjemnim znamenitostim pa je mesto životarilo kot stara devica evropske zgodovine. V njem se ni dogajalo čisto nič, generacije meščanov so se rojevale in tudi umirale, ne da bi enemu samemu detetu uspelo prodreti v svet.

Morda so bile za mesto usodne prav njegove zavajajoče znamenitosti: lične, a premajhne in za las premalo privlačne, da bi se lahko kosale z razkošjem, s kakršnim sta se ponašala Zadar in Dubrovnik. Čeprav so mesto v turističnih vodnikih hvalili že sto let, ni nikdar postalo zares priljubljeno. In še vedno se ni moglo postaviti z uspešno industrijo, trgovine je imelo samo za vzorec in tudi kmetijstvo v zaledju je bilo neznatno.

Poleg muzeja stenskih ur so mestu dajali poseben čar pelikani. Vračali so se vsako leto; čarobna bitja, na videz skorajda mesijanska, so se nekaj mesecev hranila v pristanišču, preden so se vrnila v Afriko.

Vse hiše so imele visoke strope in okna s polkni iz masivnega lesa z ozkimi režami med lamelami, ki so jih prebivalci pripirali le
v hladnih večernih in jutranjih urah. Vsa stopnišča so bila ozka in

zatohla, saj njihov namen ni bil, da bi se človek po njih kam povzpel ali se po njih kam spustil; ljudje so najraje ostajali tam, kjer so bili. Električno omrežje je bilo predpotopno. Sestavljale so ga žice, ki niso bile niti dovolj izolirane niti smotrno speljane, in nad ulicami je viselo vse od pamtiveka, da so ga prebivalci dojemali kot nekakšen atavističen koreninski sistem, ki so ga najraje pustili povsem pri miru. To je veljalo tudi za vodovod in kanalizacijo.

Poleg tega je imelo mesto še pasje dirkališče, urejeno na prašni in težko dostopni poljani vzhodno od solin.

Vzpenjačo je leta 1892 postavil inženir, ki je zgradil tudi znameniti Nerobahn v Wiesbadnu: jadransko tehnološko čudo je razdaljo od spodnje vstopne postaje do izstopne postaje ob nekdanji pravoslavni cerkvi tristo metrov više na hribu premagalo brez motornega pogona, pač pa z zaščitenim patentom, pri katerem je z vodo obtežen spuščajoč se vagon navkreber dvigoval drug vagon. Rezervoar se je polnil z vodo iz zajetja vrh hriba, tako da je vzpenjača praktično delovala brez vsakršnih stroškov. Težava nekdaj tako priljubljene mestne znamenitosti je bila v tem, da je zdaj ni uporabljal skoraj nihče več. Socialistični spomenik vojnim herojem, ki je zasedel mesto med vojno porušene pravoslavne bazilike, je dnevno obiskoval le še Josip Tuđman, mehanik in kondukter na vzpenjači, ki si je na vrhu privoščil odmor za kosilo.

Običajno je vzpenjačo upravljal sam, kar je pomenilo, da je moral najprej navkreber po strmi stezi napolnit zgornji vagon z vodo, nato pa pohiteti nazaj, da se je pri vstopni postaji namestil za okence v prodajnem kiosku. Delovni predpisi so sicer zahtevali, da morata vagona imeti na krovu nepretrgoma vsak svojega mehanika, ampak zdaj je bil tisti, ki ni prevažal potnikov, lahko tudi brez osebja.

Josip je stanoval le lučaj od vstopne postaje in bi opoldne prav tako lahko odšel na kosilo domov, toda bil je nesrečno poročen in zato mu je bilo ljubše za eno uro zapreti pisarnico in se z vagonom iz mahagonijevega lesa odpeljati na vrh hriba ter tam v miru preživeti svoj odmor.

V resnici je bil tudi sam eden izmed orjaških, v bron ulitih herojev, ki so bili z naprej uperjenimi bajoneti videti vsi v ognju, kot da bodo zdaj zdaj poskakali s podstavka, kjer je odpiral svojo menažko; Tuđman je bil namreč vojni veteran, odlikovan z redom Ljudske armade, in to je bil tudi razlog, da je sploh dobil to službo.

© Modrijan. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Ta spletna stran za svoje pravilno delovanje uporablja piškotke.  Ti piškotki ne shranjujejo osebnih podatkov.  Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

Več informacij
×
Politika piškotkov za spletno mesto Modrijan

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, ki jih strežnik pošlje uporabnikovemu brskalniku med pregledovanjem spletne strani. Prejeti piškotek se nato namesti na napravo (računalnik, tablica, pametni telefon), s katero brskamo po spletni strani.

Spletne strani uporabljajo različne tipe piškotkov.

  1. Spletna stran uporablja piškotke, ki so nujni za osnovno delovanje strani in med drugim omogoča uporabniku dodajanje izdelka v košarico, prehod na zaključek nakupa itd.
  2. Spletna stran uporablja piškotke za zbiranje informacij o uporabi strani. Ti piškotki za sledenje omogočajo analizo obiskov in pregledane vsebine. Ti piškotki so anonimni in ne omogočajo sledenja specifično identificiranih uporabnikov.
  3. Spletna stran uporablja piškotke, ki omogočajo anaonimno sledenje informacij. Ti piškotki za oglaševanje so v uporabi za prilagoditev našega oglaševanja vašim potrebam.

Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite s klikom na povezavo v nogi te strani.

Vaše nastavitve

Ti piškotki so vedna omogočeni in so nujni za osnovno delovanje spletne strani. Torej piškotki, ki si vas zapominjo, da boste lahko nemoteno brskali po spletnih straneh. V to skupino sodijo piškotki, ki so uporabljeni za to, da si spletno mesto zapomni vaš vnos v spletne obrazce, nakupovalno košarico ipd. Obvezni so, saj, med drugim, zagotavljajo varnost in tako preprečujejo zlorabe sistemov.

Ti analitični piškotki nam omogočajo, da z uporabo anonimnega sledenja izboljšamo funkcionalnost strani. Prav tako nam omogočajo, da lažje identificiramo produkte, ki bi bili za vas zanimivi. V nekaterih primerih je prednost teh piškotkov izboljšanje hitrosti za obdelovanje vaših zahtev, zaznavanje in shranjevanje vaših nastavitev ter pomoč pri povezavi s socialnimi omrežji.Če teh piškotkov ne izberete, so rezultat lahko slabša priporočila in počasnejše delovanje spletnega mesta. Prav tako bo otežena povezava s socialnimi omrežji, kot so Facebook, Twitter, Google+ ipd.

Ti piškotki zbirajo informacije, s katerimi prilagodimo oglaševanje vašemu okusu, preferencam in željam. Te podatke uporablja tako naša spletna stran kot tudi partnerske in druge spletne strani. Zbrani podatki so anonimni in ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov, ki ste jih morda delili z nami. Če teh piškotkov ne boste izbrali, bodo morda oglasi, ki jim boste izpostavljeni, manj primerni za vas.