Še 55 € do brezplačne dostave

Adriana Lisboa, SIMFONIJA V BELEM

Prevedla Katja Zakrajšek

Še nekaj časa, preden bo prišla.

Dušeče poletno popoldne se je kot prah dvigalo s ceste in se razsipalo po zraku. Vse spokojno ali skoraj spokojno, lenobno, dremavo. Mož s široko razprtimi očmi (nenavadno svetlimi, skoraj že prosojnimi) se je pretvarjal, da z mislimi bdi nad cesto. V resnici so mu oči razgrinjale zemljevide drugih krajev, tavale po njegovi notranjosti in brskale za okruški spominov, kakor otrok na peščeni plaži nabira školjke. Sem ter tja se je vmešala, se vrinila sedanjost, in pomislil je, naslednjo sliko bom napravil s prstjo. Potlej pa se je temno rjavi, izsušeni in zaprašeni svet spet skrčil in pred oči mu je priplavala deviška belina, dekle v belem, ki je spominjalo na Whistlerjevo sliko.

Tomás se je je spominjal. Ljubezni. Kje neki je? Ljubezen je bila kot svetlejša sled, ki ostane za sliko, ki je na isti steni prebila dolgo vrsto let. Ljubezen mu je v duha, v prosojne oči, na od časa načeto platno življenja začrtala nedoločno vmesje. Nekoč je v njem kričala ljubezen, mu vžigala drob. Zdaj ne več. Celo spomin je bil negotov, razkrhan, kosci skeleta prazgodovinske pošasti, ki jih je po naključju zasulo in so se ohranili, celote pa ni več mogoče sestaviti. Trideset let pozneje. Dvesto milijonov let pozneje.

Pes je ležal Tomásu pri nogah, sanjal je in se ni spominjal dekleta v belem. Sem ter tja je zacvilil. Na lepem je trznil, dvignil črno-belo glavo in se začel grizljati po taci, da bi si odstranil peščeno bolho. Pegatke kuharice Jorgine so pripevale svoj večni ko-dak, ko-dak, ki ga sploh ni več slišala. Žalobno, zdelano popoldne, kot kos stare gume, zlizan avtomobilski plašč. Fosil: dvesto milijonov let.

Bugenvilije so se razcvetale divje, skoraj napadalno, veje so se nerodno razraščale po svoje, trnje je kljubovalo nežnim cvetovom. Tam so rasle, že preden je prišel Tomás. In kdo ve, če ne bodo rasle še naprej, ko bo on tako ali drugače odšel.

Pes, ki ni premogel ne imena ne lastnika, ki si je preprosto izbral tisto hišo za svojo in si lastil ostanke hrane, ki jih je kuharica dvakrat na dan nastavila na kos časopisnega papirja pri vodnem zbiralniku, je končal operacijo odstranjevanja bolhe in se spet zasanjal v svoje skrivnostne sanje.

Kot sanje dojenčkov. Tomás se je že mnogokrat spraševal, kakšne sanje neki vrvijo po glavi novorojenčku. Morda se spominja maternice in sanja rdeče tekočinaste sanje? Za hip se je prepustil domišljiji: da dojenček mogoče sanja o trenutku svojega spočetja, kakor da bi mu bil priča, kakor da bi bil kot pozoren opazovalec korak za korakom 

spremljal obdobja lastnega razvoja: klobčič celic, ki jim znanstveniki nadevajo prav nič poetična imena, morula, blastula, gastrula (saj gre tako?), embrio, fetus. Da mogoče že vse od začetka, od oploditve jajčeca, ganjeno, skoraj zavestno kot genetski zapis razbira njo – svojo mater.

Svojega očeta.

Bi moglo biti tako? Ni mogel zatrdno vedeti.

Tomáseve svetle oči so se sem ter tja ovlažile, že od otroških let je imel svojsko navado, da se jih je trudil obdržati čim dlje odprte, ne da bi pomežiknil: kruta stava s samim seboj, pri kateri je vedno zmagal in neogibno izgubil. Končno se je Tomás zasolzil. V dušečem, suhem popoldnevu sta mu iz oči ušla dva srebrnkasta potočka, ki ju ni videl nihče, ne pes ne kuharica Jorgina. So se v tistih solzah skrivale kakšne besede? Ali so bile to solze onkraj besed, onkraj sveta, onkraj dremavega popoldneva in silovitega poletja, ki mu je celo v tistem zatočišču s prsti greblo po porah?

Ni bil srečen človek. Tudi nesrečen ne. Čutil se je uravnovešenega;
za to je plačal, zdelo se mu je, da pošteno ceno, in prejemal ustrezno povračilo-obresti-denarno-nadomestilo. Odpovedal se je določenim ozemljem. Se odrekel sanjam o imperiju. Kraljeval je le sebi in tej pozabljeni bajti sredi polj, ki niso bila vredna ničesar, in kolovozov, ki so se v sušnem času sprevrgli v prah, v deževni dobi pa v blato in po njih ni stopalo stremljenje. Ko se je preselil semkaj (vendar ne zaradi tega), je vedel: s sanjami je konec. In zdaj je razmišljal, da bi pri naslednji sliki, naslednjem platnu, mogoče uporabil prst, prst
in tuš –? Njegova misel je bila nekaj tako majhnega. Tako majhnega. Nič večjega od vzgiba parfuma, ki obvisi v zraku za žensko.

Po daljnem nebu je skoraj neslišno preletelo letalo, letelo je visoko, v bližini ni bilo nobenega letališča, gotovo je bilo namenjeno v glavno mesto, na letališče Galeão ali Santos Dumont. Kuharica Jorgina, ki je bila že ob skoraj vse zobe in je ponosno razkazovala bleščeče belo protezo, je molče pristopila in na mizico iz kovanega železa na verandi postavila skodelico vroče, dišeče kave. Bila je redkobesedna ženska, pravzaprav besed ni marala. Brezmiselno je mislila, da so izdajalske kot zver, ki preži na plen, in skoraj vedno krivične. Pogledala je na uro in zavzdihnila, ne da bi njen vzdih kaj pomenil. Potem se je vrnila v hišo, h kuhalniku, kjer so se kadili fižol, riž, pečenka. Od daleč se je prikazal novi poltovornjak Iltona Xavierja in se hitro bližal v oblaku prahu. Vsi ti komaj opazni premiki so bili kot znamenja, da speče telo še diha, nič drugega, in niso zmogli načeti popoldneva.

© Modrijan. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Ta spletna stran za svoje pravilno delovanje uporablja piškotke.  Ti piškotki ne shranjujejo osebnih podatkov.  Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

Več informacij
×
Politika piškotkov za spletno mesto Modrijan

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, ki jih strežnik pošlje uporabnikovemu brskalniku med pregledovanjem spletne strani. Prejeti piškotek se nato namesti na napravo (računalnik, tablica, pametni telefon), s katero brskamo po spletni strani.

Spletne strani uporabljajo različne tipe piškotkov.

  1. Spletna stran uporablja piškotke, ki so nujni za osnovno delovanje strani in med drugim omogoča uporabniku dodajanje izdelka v košarico, prehod na zaključek nakupa itd.
  2. Spletna stran uporablja piškotke za zbiranje informacij o uporabi strani. Ti piškotki za sledenje omogočajo analizo obiskov in pregledane vsebine. Ti piškotki so anonimni in ne omogočajo sledenja specifično identificiranih uporabnikov.
  3. Spletna stran uporablja piškotke, ki omogočajo anaonimno sledenje informacij. Ti piškotki za oglaševanje so v uporabi za prilagoditev našega oglaševanja vašim potrebam.

Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite s klikom na povezavo v nogi te strani.

Vaše nastavitve

Ti piškotki so vedna omogočeni in so nujni za osnovno delovanje spletne strani. Torej piškotki, ki si vas zapominjo, da boste lahko nemoteno brskali po spletnih straneh. V to skupino sodijo piškotki, ki so uporabljeni za to, da si spletno mesto zapomni vaš vnos v spletne obrazce, nakupovalno košarico ipd. Obvezni so, saj, med drugim, zagotavljajo varnost in tako preprečujejo zlorabe sistemov.

Ti analitični piškotki nam omogočajo, da z uporabo anonimnega sledenja izboljšamo funkcionalnost strani. Prav tako nam omogočajo, da lažje identificiramo produkte, ki bi bili za vas zanimivi. V nekaterih primerih je prednost teh piškotkov izboljšanje hitrosti za obdelovanje vaših zahtev, zaznavanje in shranjevanje vaših nastavitev ter pomoč pri povezavi s socialnimi omrežji.Če teh piškotkov ne izberete, so rezultat lahko slabša priporočila in počasnejše delovanje spletnega mesta. Prav tako bo otežena povezava s socialnimi omrežji, kot so Facebook, Twitter, Google+ ipd.

Ti piškotki zbirajo informacije, s katerimi prilagodimo oglaševanje vašemu okusu, preferencam in željam. Te podatke uporablja tako naša spletna stran kot tudi partnerske in druge spletne strani. Zbrani podatki so anonimni in ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov, ki ste jih morda delili z nami. Če teh piškotkov ne boste izbrali, bodo morda oglasi, ki jim boste izpostavljeni, manj primerni za vas.