Še 55 € do brezplačne dostave

Hanne Ørstavik, V BORDEAUXU JE ODPRT PROSTOR

Prevedla Marija Zlatnar Moe

Tako se je začelo

med Johannesom in mano, med nama. Oziroma, začelo se je tako, da sem prebrala članek, ki ga je napisal za časopis, umetnostni zgodovinar je in seveda sem vedela, kdo je, ne piše kritik, bolj teoretične stvari, ki jih nisem prebrala, o estetiki in sociologiji umetnosti, ampak potem sem naletela na ta članek in me je tako razvedril, ni bil samo dobro premišljen, ampak je misli tudi tako dobro pojasnil z besedami, kot da bi imel besede v roki ali da bi besede bile roka, bile on, tako močno prisotne. Ogledala sem si njegovo sliko, fotografijo zraven imena, in videti je bil tako topel, se mi je zdelo, tako dober in vesel s tistimi svojimi skuštranimi lasmi, ki so mu štrleli, in prijelo me je, da bi z njim navezala stik, takoj sem pomislila na to. Potem sem misel odrinila, potem, naslednji dan, pa sem spet pomislila na to, in potem še naslednji dan. In končno sem naredila, na spletu sem poiskala njegovo številko, mu poslala sporočilo, službeno, z imenom in priimkom, tako svojim kot njegovim, zahvalila sem se za članek in napisala, kaj mi je bilo v njem najbolj všeč. Nič drugega, nobenega drugega predloga, nobenega namiga. Ampak navezala sem stik, rekla sem Jaz sem tukaj, ti si tam, vidim te. Naslednji dan je na kratko odgovoril Hvala, lepo. Nič drugega. No ja, sem si mislila, to je to. In pomislila, da sem vsaj poskusila, tudi to je nekaj vredno, saj je vseeno.

In potem, kakšen teden pozneje, v nedeljo zvečer okoli sedmih, je prišlo še eno sporočilo. Tisto, ki sem ga ves čas hotela. Kratek, odprt Srečaj me.

Odgovorila sem Ja.

In potem so sporočila gorela sem in tja med nama in skočila sem pod tuš in čutila sem, kako mi kri utripa po vratu, obrila sem si noge in spolovilo, potem pa dezodorant in šminka in parfum in oblačila, ne spomnim se, katera, samo nekaj sem vrgla nase, in potem po vseh tistih stopnicah in na cesto, hodila sem pod velikimi drevesi proti avtobusu in čutila sem šibkost v gležnjih in še utripajočo in bleščečo svetlobo. Prišla sem skoraj do ceste, po kateri vozi avtobus, preden mi je postalo jasno, kaj je pravzaprav pisal v sporočilih, ki so se kar vrstila: Lahko jaz pridem k tebi, je pisalo, mobilen sem. Ampak jaz

pridem k tebi, sem napisala, ker imam doma hčerko. Ja, a boš prišla na zahod, je napisal, in odgovorila sem Ja, mislila sem, da se heca, zdelo se mi je, da vem, kje leži njegova ulica, nekje na drugem koncu mesta, kajne, in vedela sem, s katerim avtobusom bom šla in na kateri postaji moram izstopiti. Potem pa sem nenadoma videla, kaj je napisal. Živel je na drugem koncu države. BerRRgen je pisalo na koncu. Bergen. V več sporočilih mi je to povedal na različne načine. Ampak nisem videla. Mislila sem, da je vse tako, kot si jaz mislim in predstavljam. Ampak resničnost je bila nekaj drugega. Ni ga bilo tam. Daleč stran je bil. Obrnila sem se in šla nazaj domov.

In potem vse uredim z mamo, vprašam, ali lahko gre k Sofi, ker Sofi ne more biti sama, čeprav je stara šestnajst let, oziroma, do zdaj nisva delali tako, ampak mama pomaga, Lepo se imej, draga moja, pravi, kar pojdi.

A LAHKO PRIDEM V SOBOTO, napišem v sporočilo v sredo zjutraj, tri dni pozneje. Najprej oklevaje odgovori: A samo zato boš prišla. Na to ne odgovorim, malo ga pustim, da se praži v svoji zadržanosti. Dve uri pozneje: Pridi! Pridi v soboto in ostani, dokler hočeš!

Preden v soboto letalo vzleti, sem tako zelo lahka, s stojala vzamem časopis, odprem ga, kakor da sem nekdo drug, nekdo, ki počne takšne stvari, ki vzame časopis in ga odpre, zdaj sem takšna, tam, nekdo drug, in nič hudega ni, da sem nepovezano, raztreščeno dobre volje. Preletim strani in nenadoma zagledam kratek intervju s sabo, nekaj vprašanj, več jih je odgovorilo, pozabila sem že na to, po telefonu je bilo, zunaj na cesti, pred kratkim, ko sem šla domov. Niti avtorizacije nisem zahtevala, prav nasprotno, raje bi se izognila, želim si, da bi takšne izjave kar izginile, da me nanje ne bi več opominjali, da mi ne bi bilo treba videti sebe, kot me vidijo oni. Da bi jim ušla. In zdaj sem listala ta časopis, ki ga sicer nikoli ne berem, in tam je bila majhna slika mene in tisto, kar sem rekla, in bilo je prav grozno. Zvenelo je, kot da se primerjam z Louise Bourgeois. Ona in jaz. Midve. Tako je bilo videti. Tako je bilo v časopisu. Le kdo sem mislila, da sem. In zdaj odhajam k temu moškemu, kar takole se mečem naprej, kot da mislim, da lahko kar pridem in vzamem. Pridem in dobim. Da moram samo priti.

© Modrijan. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Ta spletna stran za svoje pravilno delovanje uporablja piškotke.  Ti piškotki ne shranjujejo osebnih podatkov.  Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

Več informacij
×
Politika piškotkov za spletno mesto Modrijan

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, ki jih strežnik pošlje uporabnikovemu brskalniku med pregledovanjem spletne strani. Prejeti piškotek se nato namesti na napravo (računalnik, tablica, pametni telefon), s katero brskamo po spletni strani.

Spletne strani uporabljajo različne tipe piškotkov.

  1. Spletna stran uporablja piškotke, ki so nujni za osnovno delovanje strani in med drugim omogoča uporabniku dodajanje izdelka v košarico, prehod na zaključek nakupa itd.
  2. Spletna stran uporablja piškotke za zbiranje informacij o uporabi strani. Ti piškotki za sledenje omogočajo analizo obiskov in pregledane vsebine. Ti piškotki so anonimni in ne omogočajo sledenja specifično identificiranih uporabnikov.
  3. Spletna stran uporablja piškotke, ki omogočajo anaonimno sledenje informacij. Ti piškotki za oglaševanje so v uporabi za prilagoditev našega oglaševanja vašim potrebam.

Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite s klikom na povezavo v nogi te strani.

Vaše nastavitve

Ti piškotki so vedna omogočeni in so nujni za osnovno delovanje spletne strani. Torej piškotki, ki si vas zapominjo, da boste lahko nemoteno brskali po spletnih straneh. V to skupino sodijo piškotki, ki so uporabljeni za to, da si spletno mesto zapomni vaš vnos v spletne obrazce, nakupovalno košarico ipd. Obvezni so, saj, med drugim, zagotavljajo varnost in tako preprečujejo zlorabe sistemov.

Ti analitični piškotki nam omogočajo, da z uporabo anonimnega sledenja izboljšamo funkcionalnost strani. Prav tako nam omogočajo, da lažje identificiramo produkte, ki bi bili za vas zanimivi. V nekaterih primerih je prednost teh piškotkov izboljšanje hitrosti za obdelovanje vaših zahtev, zaznavanje in shranjevanje vaših nastavitev ter pomoč pri povezavi s socialnimi omrežji.Če teh piškotkov ne izberete, so rezultat lahko slabša priporočila in počasnejše delovanje spletnega mesta. Prav tako bo otežena povezava s socialnimi omrežji, kot so Facebook, Twitter, Google+ ipd.

Ti piškotki zbirajo informacije, s katerimi prilagodimo oglaševanje vašemu okusu, preferencam in željam. Te podatke uporablja tako naša spletna stran kot tudi partnerske in druge spletne strani. Zbrani podatki so anonimni in ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov, ki ste jih morda delili z nami. Če teh piškotkov ne boste izbrali, bodo morda oglasi, ki jim boste izpostavljeni, manj primerni za vas.