Še 55 € do brezplačne dostave

KDOR JE MED NAMI MORDA ŠE NEUK V LJUBEZENSKI STROKI ...

... pesem je učbenik zanj, vešč bo ljubimec odslej.

Mars in Venera

Mars in Venera, Salustijeva hiša v Pompejih

Zaradi Ovidijeve duhovite pronicljivosti in občutljive ironije, predvsem pa izvrstnega in tankočutnega poznavanja najskrivnejših podobnosti ter različnosti med moškim in ženskim dojemanjem ljubezni, pesnitev s svojo življenjsko modrostjo gotovo presega okvire običajnega priročnika in je kljub svoji lahkotni radoživosti eno temeljnih del svetovne ljubezenske poezije. [...] Glede na opisane politične razmere ni presenetljivo, da je tudi rimska subjektivna ljubezenska elegija kot antična literarna zvrst, ki je tako kot starogrška tragedija, komedija ali ep ponujala vrelec navdiha poznejšim evropskim in svetovnim literarnim ustvarjalcem, izbruhnila in usahnila v pičlega pol stoletja.

Publij Ovidij Nazon, UMETNOST LJUBEZNI

Nega ženskega obraza

Publius Ovidius Naso, ARS AMATORIA

Medicamina faciei femineae

Prevedla in spremno besedo napisala Barbara Šega Čeh

Na naslovnici: Tizian: Mars, Venera in Amor, okoli 1530. Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj

Publij Ovidij Nazon, 43 pr. n. št.–17 n. št.

Ovidij je osamljen in nesrečen umrl v Tomih spomladi okrog leta 17 n. št. Njegovi pretresljivi usodi se ne gre čuditi: »očeta domovine« je v svojem lahkotnem pesniškem samoljubju zbodel na najobčutljivejšem mestu – norčeval se je iz načrtnega in premišljenega snovanja veličastne državne moralne prenove. Če je njegova mladostna norčija, kot tudi sam v Žalostinkah opravičujoče imenuje svojo ljubezensko pesnitev, sploh imela kakšen razdiralni vpliv na nravno življenje v starem Rimu, pa se ta najbrž ni pokazal že ob njenem izidu, saj se knjiga v antiki gotovo ni širila tako hitro kot danes. Morda je Avgusta le jezilo dejstvo, da so hkrati z naraščanjem priljubljenosti Ovidijeve zbadljive Umetnosti njegove resnobne moralne reforme naletevale na gluha ušesa državljanov.

Umetnost ljubezni in rimska ljubezenska elegija

Ovidij je svoj erotodidaktični priročnik Umetnost ljubezni spesnil po zgledu govorniških priročnikov in poučnih aleksandrinskih pesnitev o kmetovanju, lovu, čebelarstvu ... Zbirko nasvetov, kako osvojiti žensko in kako ohraniti njeno ljubezen, je najprej spesnil v dveh knjigah, namenjenih moškim, ki jima je pozneje, da bi zapolnil perečo vrzel, dodal še tretjo, z nasveti, namenjenimi ženskam. Priročnik je tudi nekakšna parodija Vergilijevih Georgik (na primer oranje kot metafora za ljubezen).

Ovidij ne daje le napotkov, kako osvojiti osebo, po kateri človek hrepeni, ampak bralca pouči tudi o tem, kako ljubezen ohraniti. Pesnitev sicer ne opeva globokega, občutenega ljubezenskega koprnenja; čustva so zgolj površinska, a kultivirana. Povsem banalne praktične nasvete, od skrbi za telesno nego do spretnega osvajanja in prikrivanja čustev, pesnik podkrepi s pisano paleto mitoloških motivov in reminiscenc, ki pa jih ne niza le kot dokaze svoje učenosti ali pesniške modne dodatke, ampak z njimi, kot kak izurjen odvetnik s precedenčnimi primeri, spretno argumentira svoje trditve in jih postavlja kot zgled ali svarilo, če kdo ne bi upošteval njegovih naukov. Njegovi verzi so včasih tako nazorno slikoviti, da so navdihovali največje slikarske mojstre od antike do sodobnosti. Obenem pa Ovidijeva Umetnost ljubezni ni le neizčrpen vir antičnih mitoloških motivov, zgodovinskih utrinkov in dragocenih antropoloških podatkov.

Ovidij je bil tudi pronicljiv poznavalec človeških značajev, pa četudi na lahkotno ironični ravni. Človeškega načina razmišljanja o ljubezni ne poenostavlja zgolj na »moški« in »ženski« vzorec, ampak ga diferencira tako po različnih karakternih lastnostih kakor po posameznih generacijskih obdobjih. V obeh »učbenikih«, tako v Umetnosti ljubezni kot v Zdravilih za ljubezen, se Ovidij izkaže kot mojster lahkotno iskrive ironije, ki večinoma zastira vsakršno čustvovanje – táko obvladovanje čustev se nadvse prilega parodično-didaktični poeziji, še zlasti ljubezenskemu učbeniku. Iz učitelja ljubezenskega osvajanja se prelevi v zdravnika za ljubezenske tegobe in blaži ljubezensko bol z najrazličnejšimi napotki, ki so največkrat samo zrcalna slika njegovih prejšnjih priporočil. Na svoj duhoviti, zbadljivi način čustveno obolelim predpisuje najstrožjo dieto: navaja dokaze, zglede, jamstva in grožnje, norčavo manipulira z njimi in jih po mili volji sprevrača v lastno nasprotje. Tudi v tem, s kakšno lahkoto spreminja in preusmerja poanto natanko istih mitoloških motivov, ki mu služijo tudi kot dokazno gradivo nasprotne strani, se kaže spretnost poklica, za katerega se je izšolal, čeprav ga čustvovanje kot pesnika tu in tam zapelje v napačno smer. V obeh ljubezenskih priročnikih, Umetnosti in Zdravilih, si podajata roko pesnik in odvetnik: prvi briljira z izbrušenim, gladko tekočim verzom in dognanimi stilnimi figurami, drugi pa z dramatično sofisticiranim argumentiranjem. Ovidij opazno uživa kot učitelj in kot ranocelnik, predvsem pa se šopiri z lastno nadarjenostjo, kar je že v antiki sprožilo očitke nekaterih literarnih kritikov.

Iz spremne besede

I, 1–10

Siquis in hoc artem populo non novit amandi,
   
hoc legat et lecto carmine doctus amet.
Arte citae veloque rates remoque moventur,
   
arte leves currus: arte regendus amor.
Curribus Automedon lentisque erat aptus habenis,
   
Tiphys in Haemonia puppe magister erat:
me Venus artificem tenero praefecit Amori;
   
Tiphys et Automedon dicar Amoris ego.
Ille quidem ferus est et qui mihi saepe repugnet:
   
sed puer est, aetas mollis et apta regi.

Kdor je med nami morda še neuk v ljubezenski stroki,
    pesem je učbenik zanj, vešč bo ljubimec odslej.
Z vesli in jadri le stroka ladjevje podi po gladini.
    Veščemu vprega drči. Stroka naj čustva kroti.
Z gibko je uzdo svoj voz Avtomedon priročno obvladal,
    Tifis kot vešč je krmar vodil hajmonijski brod;
meni pa Venera v uk je zaupala nežnega sina;
    Amorjev Tifis bom jaz, bom Avtomedon njegov.
Amor je res neugnan in pogosto mi divje kljubuje,
    deških pač let, a mladost voljna je, kmalu se vda.

I, 513–524

Munditie placeant, fuscentur corpora Campo:
    ait bene conveniens et sine labe toga:
lingula ne rigeat, careant rubigine dentes,
    nec vagus in laxa pes tibi pelle natet:
nec male deformet rigidos tonsura capillos:
    sit coma, sit trita barba resecta manu.
Et nihil emineant, et sint sine sordibus ungues:
    inque cava nullus stet tibi nare pilus.
Nec male odorati sit tristis anhelitus oris:
    nec laedat naris virque paterque gregis.
Cetera lascivae faciant, concede, puellae,
    et siquis male vir quaerit habere virum.

Moški privlači naj s snažnostjo; naj ogori na borišču;
    naj se mu toga brez pack zmeraj prilega lepo.
Jermen sandal naj ne bo nagrbančen in sponke ne rjave;
    škornji mu naj bodo prav, ne da v ohlapnih caplja,
naj mu lasje ne štrle, ker slabo ga postrigel je brivec;
    roka izkušena naj loti se brade in las;
nohte brez žalnih robov negovati je treba in striči,
    naj iz nosnic ne moli šop zanemarjenih dlak;
naj se ne širi nadležni zadah mu iz ustne votline,
    z vonjem kozlovskim ne sme drugim smrdeti pod nos.
Vse preostale stvari pa prepusti dekletom pohotnim
    ali pa moškim, če kdo sprijen po moškem hlepi.

II, 197–216

Cede repugnanti: cedendo victor abibis:
    fac modo, quas partes illa iubebit, agas.
Arguet, arguito; quicquid probat illa, probato;
    quod dicet, dicas; quod negat illa, neges.
Riserit, adride; si flebit, flere memento;
    imponat leges vultibus illa tuis.
Seu ludet, numerosque manu iactabit eburnos,
    tu male iactato, tu male iacta dato:
seu iacies talos, victam ne poena sequatur,
    damnosi facito stent tibi saepe canes:
sive latrocinii sub imagine calculus ibit,
    fac pereat vitreo miles ab hoste tuus.
Ipse tene distenta suis umbracula virgis,
    ipse fac in turba, qua venit illa, locum.
Nec dubita tereti scamnum producere lecto,
    et tenero soleam deme vel adde pedi.
Saepe etiam dominae, quamvis horrebis et ipse,
    algenti manus est calfacienda sinu.
Nec tibi turpe puta (quamvis sit turpe, placebit),
    ingenua speculum sustinuisse manu.

Naj ugovarja; popusti! S popuščanjem zmago požel boš;
    glej, da boš vlogo igral, kakršno ona želi.
Vse, kar zavrača, zavrni; kar zatrjuje, potrdi;
    tisto povej, kar pove; taji pa vse, kar taji.
Smej se še ti, če se smeje; predvsem pa nalezi se joka!
    Tvoj naj odseva obraz vse, kar ukaže dekle.
Če si igrati želi, slonovinaste kocke metati,
    vrzi nespretno jih, njej igro zgubljeno predaj;
če boš koščice metal, da poraženka kazni ne plača,
    stori tako, da dobil večkrat pogubne boš pse;
če kotalil se bo kamenček kdaj po igralni deščici,
    tvoj naj vojščak se preda, njen ga steklen naj požre.
Drži ji sam njen sončnik, razpet na šibah iz protja,
    v gneči, kjer hodi, ji sam prostor utiraj za pot,
nič ne oklevaj, le pručko primakni k okrogli postelji,
    nežno nožico sezuj ali sandal ji obuj.
Večkrat gospe, pa čeprav od hladu boš še sam ves premražen,
    stisni premrle roke v lastni prezebli objem;
naj se ne zdi ti sramotno (čeprav je sramotno, pristani!),
    da ji, rojen svobodnjak, z roko zrcalo držiš.

III, 749–770

Sollicite expectas, dum te in convivia ducam,
    et quaeris monitus hac quoque parte meos.
Sera veni, positaque decens incede lucerna:
    grata mora venies; maxima lena mora est.
Etsi turpis eris, formosa videbere potis,
    et latebras vitiis nox dabit ipsa tuis.
Carpe cibos digitis: est quiddam gestus edendi:
    ora nec immunda tota perungue manu.
Neve domi praesume dapes, sed desine citra
    quam capis; es paulo quam potes esse minus;
Priamides Helenen avide si spectet edentem,
    oderit, et dicat ‘stulta rapina mea est.’
Aptius est, deceatque magis potare puellas:
    cum Veneris puero non male, Bacche, facis.
Hoc quoque, qua patiens caput est, animusque pedesque
    constant: nec, quae sunt singula, bina vide.
Turpe iacens mulier multo madefacta Lyaeo:
    digna est concubitus quoslibet illa pati.
Nec somnis posita tutum succumbere mensa:
    per somnos fieri multa pudenda solent.
Ulteriora pudet docuisse: sed alma Dione
    ‘praecipue nostrum est, quod pudet’ inquit ‘opus.’

Čakaš nestrpno, da zdaj te popeljem še kam na gostijo,
    rada bi kakšen nasvet slišala tudi o tem.
Pridi bolj pozno; tvoj vstop bo mamljiv ob svetilki prižgani;
    v tvoji zamudi je čar; ta je zvodnica čez vse.
Tudi če grda si, zdela očem se opitim boš krasna,
    tvoje bo hibe povsem noč zagrnila v temo.
S prsti posegaj ljubko po jedeh (saj so kretnje pomembne),
    z roko si ne popackaj vsega obraza z mastjo,
prej se doma ne napokaj; odnehaj, še preden si sita;
   malo pojej, celo manj, kot bi ti teknila jed.
Če bi kdaj Paris opazil, da Helena baše se s hrano,
    z gnusom bi rekel: »Bedak, kje sem pa tole pobral!«
Bolj je primerna pijača in bolj se prilega dekletom,
    z Amorjem čisto dovolj dobro razumeš se, Bakh.
Glavo še bistro ohrani, duha in noge pa še čvrste;
    tudi enojnih stvari videti dvojno ne smeš.
Sram naj bo žensko, ki zvrne se, z vinom preveč nacejena;
    ta si zasluži, da res spravi se nanjo prav vsak;
niti ni varno, če spanec pri mizi leže jo premaga:
    v snu se pogosto zgodi kup nespodobnih reči.
Tega, kar zdaj naj sledi, me je sram; toda Venera blaga
    pravi: »Kar vzbuja ti sram, zlasti je najina skrb.«

Ljubezenski motivi so detajli stenskih poslikav (večinoma v Pompejih) in mozaikov iz rimske dobe.

Nega ženskega obraza, 4350

Prima sit in vobis morum tutela, puellae.
    Ingenio facies conciliante placet.
Certus amor morum est: formam populabitur aetas
    et placitus rugis vultus aratus erit.
Tempus erit, quo vos speculum vidisse pigebit,
    et veniet rugis altera causa dolor.
Sufficit et longum probitas perdurat in aevum,
    perque suos annos hinc bene pendet amor.

Skŕbno varujte, dekleta, predvsem svoja nravna načela,
    saj je obraz o
čarljiv, če je značaj ljubezniv.
Nravnost je temelj ljubezni: starost razdejala bo videz,
    prej zapeljivi obraz ves razoran bo od gub.
Čas bo prišel, ko vas sram bo uzreti odsev v ogledalu,
    temu sledila bo bol, z njo pa bo gub le
še več.
Čisto dovolj je poštenje, ki traja vse dolgo življenje,
    vanj se ljubezen
čvrsto vgnezdi za ves njegov vek.

Foto: Igor Modic

Barbara Šega Čeh – Sovretova nagrajenka 2003

Prevod Ovidijeve pesnitve Umetnost ljubezni je prvič izšel leta 2002, Barbara Šega Čeh pa je zanj leto pozneje prejela Sovretovo nagrado. Žirija je v utemeljitvi med drugim zapisala, da »prevajalka slovenskemu bralcu posreduje obliko in duha Ovidijeve poezije, oboje z veliko zvestobo in občudovanja vrednim jezikovnim mojstrstvom«.

Svoje mojstrstvo je prevajalka ponovno dokazala leta 2004 s prevodom Ovidijevih Zdravil za ljubezen, leta 2013 pa je izšel še njen prevod prvih treh knjig Metamorfoz, ene temeljnih in najveličastnejših mojstrovin antične poezije.

© Modrijan. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Ta spletna stran za svoje pravilno delovanje uporablja piškotke.  Ti piškotki ne shranjujejo osebnih podatkov.  Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.

Več informacij
×
Politika piškotkov za spletno mesto Modrijan

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, ki jih strežnik pošlje uporabnikovemu brskalniku med pregledovanjem spletne strani. Prejeti piškotek se nato namesti na napravo (računalnik, tablica, pametni telefon), s katero brskamo po spletni strani.

Spletne strani uporabljajo različne tipe piškotkov.

  1. Spletna stran uporablja piškotke, ki so nujni za osnovno delovanje strani in med drugim omogoča uporabniku dodajanje izdelka v košarico, prehod na zaključek nakupa itd.
  2. Spletna stran uporablja piškotke za zbiranje informacij o uporabi strani. Ti piškotki za sledenje omogočajo analizo obiskov in pregledane vsebine. Ti piškotki so anonimni in ne omogočajo sledenja specifično identificiranih uporabnikov.
  3. Spletna stran uporablja piškotke, ki omogočajo anaonimno sledenje informacij. Ti piškotki za oglaševanje so v uporabi za prilagoditev našega oglaševanja vašim potrebam.

Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov. Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite s klikom na povezavo v nogi te strani.

Vaše nastavitve

Ti piškotki so vedna omogočeni in so nujni za osnovno delovanje spletne strani. Torej piškotki, ki si vas zapominjo, da boste lahko nemoteno brskali po spletnih straneh. V to skupino sodijo piškotki, ki so uporabljeni za to, da si spletno mesto zapomni vaš vnos v spletne obrazce, nakupovalno košarico ipd. Obvezni so, saj, med drugim, zagotavljajo varnost in tako preprečujejo zlorabe sistemov.

Ti analitični piškotki nam omogočajo, da z uporabo anonimnega sledenja izboljšamo funkcionalnost strani. Prav tako nam omogočajo, da lažje identificiramo produkte, ki bi bili za vas zanimivi. V nekaterih primerih je prednost teh piškotkov izboljšanje hitrosti za obdelovanje vaših zahtev, zaznavanje in shranjevanje vaših nastavitev ter pomoč pri povezavi s socialnimi omrežji.Če teh piškotkov ne izberete, so rezultat lahko slabša priporočila in počasnejše delovanje spletnega mesta. Prav tako bo otežena povezava s socialnimi omrežji, kot so Facebook, Twitter, Google+ ipd.

Ti piškotki zbirajo informacije, s katerimi prilagodimo oglaševanje vašemu okusu, preferencam in željam. Te podatke uporablja tako naša spletna stran kot tudi partnerske in druge spletne strani. Zbrani podatki so anonimni in ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov, ki ste jih morda delili z nami. Če teh piškotkov ne boste izbrali, bodo morda oglasi, ki jim boste izpostavljeni, manj primerni za vas.