POKLIČI ME PO SVOJEM IMENU [razprodano] « Nazaj

André Aciman

prevod: Jana Ambrožič
format: 130 × 200 mm
strani: 280
vezava: mehka
izid: 12. 4. 2018, druga izdaja

ISBN: 978-961-287-084-3

Izdelka trenutno ni na zalogi.

O knjigi in avtorju/avtorici/avtorjih

Poletje. Morje. Sonce. Plavanje. Sprehodi. Kolesarjenje.

Ponočevanje. In seveda poletne ljubezni.

To je ena plat romana Pokliči me po svojem imenu. Vsak, kdor je doživel poletno ljubezen, pa ve: čeprav je »sezonska«, čeprav je kot ukradena iz fantazije, čeprav gre predvsem za zaljubljenost, saj ta ne utegne prerasti v ljubezen, je vendarle tako posebna, da se nam za vedno vtisne v srce. Še po desetletjih bo spomin nanjo sladko zabolel, zacvrčal s pesmijo škržatov, zadišal po borovcih in soli …

Toda v zgodbi je še veliko več. V njej so glasba, poezija, filozofija. Ljudje, ki so se naučili živeti brez tistega, kar jim tako boleče manjka – ali pa si vsaj lažejo o tem. Tisti, ki so ljubili in bili ljubljeni – ali pa so preprosto ljubili življenje – ali svoje neutešene klice skušali tolažiti s tem, s čimer jih pač ljudje tolažimo: s potomstvom ali s samoto, s spominjanjem ali s pozabo. Elio bi dejal, da s komo. In Oliver, da z vzporednim življenjem.

Motiv prepovedane ljubezni je tokrat podan skozi moške oz. fantovske oči. Te se napajajo z vsakim delčkom telesa oboževanega, z vsakim njegovim gibom, pogledom, nasmehom. Neznosna privlačnost, neznosna lahkotnost poletja, neznosno poželenje se spletejo v divje fantazije, ki pa so posejane z dvomi. Dvomi, ki presegajo tiste običajne: sem mu tudi jaz všeč? Ki se začnejo pri: je tudi on tak? In ki se iztečejo v dvom vseh dvomov: sem sploh jaz »tak«? V še ne polnoletnem Eliu vrejo vprašanja, razdvojenost, sanjarije. Čeprav je kot sin profesorja zelo razgledan in tudi glasbeno nadarjen, mu manjkajo izkušnje, ki jih sam označi kot najpomembnejše; tiste, ki nas naučijo, kdo smo, kaj smo, kje je naše mesto v tem svetu. In v odnosu, ki se tke med sinom bogate italijanske družine in mladim ameriškim diplomandom, ki je bil k njim povabljen na brezplačne poletne »delovne počitnice«, se bo skozi smeh in solze, srečo in žalost, združitev in samoto naučil vsega tega in še več.

André Aciman

ameriški pisatelj, 1951

André Aciman se je rodil v Aleksandriji v družini sefardskih Judov z italijanskimi in turškimi koreninami. Leta 1965 je družina emigrirala iz Egipta in Aciman je pred odhodom v New York tri leta pozneje živel v Rimu in Parizu. Na Lehmanu je diplomiral iz primerjalne književnosti, magistriral in doktoriral pa na Harvardu. Predava na CUNY-ju (The Graduate Center, City University New York), prej je poučeval na Princetonu in na kolidžu Bard. Je strokovnjak za Marcela Prousta, francosko književnost 17. stoletja, psihološki roman (roman d'analyse), memoaristiko 20. stoletja ...

Mednarodni sloves mu je prinesel že prvenec, spomini Out of Egypt (1995), za katere je dobil nagrado Whiting. Za romaneskni prvenec Pokliči me po svojem imenu (Call Me by Your Name, 2007) je prejel nagrado Lambda (nagrade Lambda od leta 1988 podeljuje Literarna fundacija Lambda [Lambda Literary Foundation] za knjige s tematiko LGBT, objavljene v ZDA). Pozneje je napisal romane Eight White Nights (2010), Harvard Square (2013), Enigma Variations (2017) in Najdi me (Find Me, 2019), ki je nadaljevanje zgodbe o Eliu in Oliverju. Acimanovo zadnje delo je zbirka esejev Homo Irrealis (2021).