NOVICE

Zbirka Svila – dovolj za najmanj sto let spletne prodaje

Letos mineva 10 let, odkar smo začeli izdajati zbirko Svila. Žal tudi 5 let, odkar smo v njej objavili zadnjo knjigo. Skupaj je izšlo 33 knjižic.
Svila je (bila) zbirka z zelo zanimivim in – o tem smo še vedno prepričani – izvrstnim konceptom. Na prvi pogled je mogoče ugotoviti, da gre za krajša literarna besedila – kratke romane, zgodbe, novele pa tudi eseje – zato so knjižice drobne, dobesedno »žepne«, saj jih brez težav spravimo v žep ali manjšo torbico, preberemo pa jih na mah ali pa v dveh, treh vožnjah z avtobusom ali vlakom na delo in domov, če se nam ta čas zdi škoda zapraviti za tabloide in »lahkotnice« ali pa za brskanje po telefonu.

Herman Gvardjančič – Prešernova nagrada za življenjsko delo 2023

Nazadnje smo se odpovedali celo talni oblogi

Štirinajstega aprila letos je v Modrijanov elektronski predal z naslova Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev (ZKZK) prispelo sporočilo, sicer nepodpisano, s prošnjo, naj si vzamemo minuto časa ter izpolnimo anketo. Do teh »anonimnih« anket 1ka sem sicer precej zadržana: če anketar pričakuje, da me bo toliko zanimala, da jo odprem, bi moral tudi razumeti, da me zanimajo njeni rezultati. In teh po navadi ni ali pa jih anketarji z vprašanimi niso pripravljeni deliti. Toda ker je zadevala Slovenski knjižni sejem (SKS) in njegovo morebitno selitev iz Cankarjevega doma (CD) na drugo lokacijo – omenjena sta bila le Gospodarsko razstavišče (GR) in Dvorana Stožice –, sem jo izpolnila.

Irska pisateljica Claire Keegan je v finalu za Bookerjevo nagrado 2022

Slikanica To je knjiga Lana Smitha je obrala »zlato hruško«

Pri Modrijanu z obiranjem zlatih hrušk nimamo velikih izkušenj, vendar nam tu in tam vendarle kakšna pade v naročje. In smo je zato toliko bolj veseli! 😃

Zlata hruška je znak kakovosti mladinskih knjig, ki ga Pionirska – Kompetenčni center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana vsako leto iz bere otroške in mladinske literature predhodnega leta podeli knjigam, ki po mnenju uredniškega odbora izstopajo po vsebini in izvedbi.

Letos je strokovni odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig 2022 zlato hruško podelil tudi za slikanico ameriškega ilustratorja in avtorja Lane Smitha To je knjiga.

Ponatis knjige Podivjana celina izide avgusta

Ali je britanski zgodovinar Keith Lowe ob izidu svoje knjige Savage Continent – Podivjana celina – pomislil, da se bo samo deset let pozneje na tej celini, ki jo je imenoval »divja«, »posurovela«, »podivjana«, razbesenela vojna? Morda ni, a zagotovo te možnosti – v nasprotju z večino bralcev njegove knjige – ni izključil. To bi bilo za zgodovinarja, ki raziskuje najsurovejše obdobje v svetovni zgodovini, drugo svetovno vojno in obdobje po njej, milo rečeno, precej naivno. »Historia magistra vitae« – stara modrost, ki jo je zapisal Ciceron (De oratore, II, 36) v prvem stoletju pred našim štetjem (in jo tako radi citiramo) – velja, tako kaže, samo za zgodovinarje: pa še ti so se naučili predvsem tega, da se iz zgodovine nismo ničesar naučili.

Bookerjeva nagrada

Prva podelitev Bookerjeve nagrade je bila 22. aprila 1969 v Stationers' Hall v Londonu. Dobil jo je angleški romanopisec Percy Howard Newby (1918–1997) za roman Something to Answer For. Newby, sicer radijec, direktor BBC-ja, in avtor več kot dvajsetih romanov, je dobil 5000 funtov nagrade, v literarnih analih pa bo večno ostal zapisan kot prejemnik »inavguralnega« bookerja.

Že prvo leto sta bili v finalu dve pisateljici, Iris Murdoch in Muriel Spark, veliki dami angleškega romanopisja, obe pri petdesetih, prva z romanom The Nice and the Good, svojim enajstim, in druga z romanom The Public Image, svojim devetim.

Slovenska knjiga v trinajstih prizorih

V soboto, 23. aprila, je bil praznik – svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Pri nas ga poznamo vse od leta 1995, ko je Unesco za dan knjige razglasil datum treh smrti, Shakespearove, Cervantesove in de la Vegove. Slovenci smo praznik sprejeli odprtih rok, morda tudi zato, ker nam je praznovanje smrti v kulturi bliže kot praznovanje rojstva. Noben drug svetovni dan v kulturi ni pri nas postal tako zelo priljubljen, v boljših časih smo ga praznovali kar cel teden. Letos pa je bil še toliko pomembnejši ...

Aleksandra Kocmut je nominirana za nagrado Vasje Cerarja 2022

Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) je leta 2021 ustanovilo književno nagrado za posebno uspele prevode mladinskih leposlovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino in jo poimenovalo po uglednem uredniku in vrhunskem prevajalcu mladinske književnosti Vasji Cerarju. Nagrado Vasje Cerarja bo podelilo vsako leto za knjigo v eni izmed štirih kategorij – za slikanico, besedilo za mlade bralce do 12 let, strip/risoroman in besedilo za mlade bralce, starejše od 12 let.

Velika Prešernova nagrada 2022 dr. Kajetanu Gantarju

Na »ta veseli dan kulture«, 3. decembra 2021, smo se razveselili novice, da Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme – končno! – klasični filolog, prevajalec, akademik, znanstvenik, zaslužni profesor dr. Kajetan Gantar. Ob tej priložnosti smo v rubriki BRANJE dopolnili predstavitev Heziodovih pesnitev Teogonija in Dela in dnevi ter Longinove študije O vzvišenem, ki smo jo objavili lani, ob Gantarjevi devetdesetletnici. To sta namreč le dva v množici imenitnih prevodov – oglejte si bibliografijo –, ki jih je Prešernov nagrajenec 2022 pripravil ter večino opremil tudi s spremno študijo in opombami.

Vse se je začelo tako lepo

Kdo je Julia Ebner? Pri nas vedo zanjo le poznavalci, morda redni bralci Guardiana in drugih časnikov, za katere piše, ali pa se je kdo spominja po intervjuju, ki ga je Kristina Božič avgusta 2017 objavila v Večeru, malo preden je izšla njena prva knjiga, Bes: začarani krog islamističnega in skrajno desnega ekstremizma. Pogovarjali sta se malo po tistem, ko je bil v Charlottesvillu v ZDA shod skrajnih desničarjev. Raziskovalka – takrat jih je štela komaj 26 let – se je, ko je opazila, da »je po belih supremacističnih kotičkih interneta ta dogodek postal vroča tema razprav«, pod krinko pridružila zaprti skupini organizatorja Jasona Kesslerja na Discordu. »Ko se približuje dan shoda, razmišljam, da bi odletela v ZDA in se ga udeležila.

Ob 200. obletnici rojstva Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega pripravljamo ponatis najnovejšega prevoda romana Idiot

Ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski se je rodil 11. novembra 1821 v Moskvi. Je eden največjih ruskih književnikov vseh časov in neredko prvi, na katerega pomislimo ob omembi ruske književnosti.

200. obletnice njegovega rojstva ne obeležujejo le v njegovi domovini, temveč tudi drugod po svetu, in Slovenija pri tem ne bo izjema. Obletnica pa je tudi dober razlog, da bralcem spet ponudimo prevod enega njegovih najpomembnejših del – Idiota.

Deset let romana To noč sem jo videl

Ob izidu romana To noč sem jo videl leta 2010 smo pri Modrijanu še izdajali promocijski časopis Modrijan, in še danes smo nadvse zadovoljni, da smo v njem objavili čudovit esej Jaroslava Skrušnýja – Podobe iz vmesja: med nebom in zemljo, med dnevom in nočjo, med budnostjo in snom … V njem se Skrušný, ki je odličen poznavalec Jančarjevega literarnega dela, sprehaja od junakinje do junakinje Jančarjevih romanov. Esej smo ohranili in ga zdaj, ob 10. obletnici romana, objavljamo v nespremenjeni in neskrajšani podobi.

Najboljši roman tretjega kresnikovega desetletja

Prav nič preroškega ni bilo v tem, da smo sredi maja, ob objavi nove spletne knjigarne, Jančarjev roman To noč sem jo videl razglasili za »slovenski roman desetletja«. Da kanijo pri Delu letos izbrati tudi najboljši nagrajeni roman zadnjega desetletja, smo izvedeli istega dne kot vsi drugi – 23. maja ob objavi peterice za kresnika 2020.

30. kresnik in »kresnik desetletja«

V soboto, 23. maja, je žirija za kresnika, Delovo nagrado za najboljši slovenski roman preteklega leta, objavila imena petih finalistov za jubilejno, 30. nagrado, obletnico pa kani obeležiti še z izborom »kresnika desetletja«.

Založbi Modrijan sta v zadnjem desetletju kresnika »pridelala« dva pisatelja, Drago Jančar leta 2011 z romanom To noč sem jo videl ...

Umrla je znanstvenica Aleksandra Kornhauser Frazer

17. maja 2020 je v 94. letu umrla znanstvenica prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer, svetovno znana slovenska kemičarka, svetovljanka in popotnica, prejemnica številnih domačih in mednarodnih priznanj, članica Svetovne akademije znanosti in umetnosti ter Evropske akademije znanosti, nosilka častnega znaka svobode RS ...