Še do brezplačne dostave

Zbirka Svila – dovolj za najmanj sto let spletne prodaje

27. februar 2023

Letos mineva 10 let, odkar smo začeli izdajati zbirko Svila. Žal tudi 5 let, odkar smo v njej objavili zadnjo knjigo. Skupaj je izšlo 33 knjižic.

Svila je (bila) zbirka z zelo zanimivim in – o tem smo še vedno prepričani – izvrstnim konceptom. Na prvi pogled je mogoče ugotoviti, da gre za krajša literarna besedila – kratke romane, zgodbe, novele pa tudi eseje – zato so knjižice drobne, dobesedno »žepne«, saj jih brez težav spravimo v žep ali manjšo torbico, preberemo pa jih na mah ali pa v dveh, treh vožnjah z avtobusom ali vlakom na delo in domov, če se nam ta čas zdi škoda zapraviti za tabloide in »lahkotnice« ali pa za brskanje po telefonu.

Zbirko smo poimenovali Svila in v prvi sveženj, edini, ki je vseboval pet knjig, vtaknili Bariccov roman Svila, katerega prevod je bil sicer že objavljen. Pozneje so knjižice izhajale v četvorkah in v vsaki sta bili dve »moški« in dve »ženski« – ali, z drugimi besedami – po Bariccu je dobilo mesto v zbirki prav toliko avtoric kot avtorjev. Zato se je »zgodba« končala s 33 naslovi. Svila je bila torej nekakšen podaljšek »parov«, zbirke, ki smo jo izdajali v letih 2007–10 in v kateri je izšlo 6 dvojic, vsakič po en roman pisateljice in en roman pisatelja. Zbirko smo bili zaradi visokih stroškov produkcije – vsi romani so imeli obsežno spremno besedilo –, ki jih prodaja ni upravičila, prisiljeni ukiniti.

Toda kriterij za uvrstitev v Svilo je bil precej strožji: izbirali smo izključno med avtorji in avtoricami, tako sodobniki kot klasiki, katerih dela so bila v slovenščini že objavljena. To je bil kar precejšen izziv, zlasti pri izbiranju avtoric, saj so uredniki na slovenskih založbah pisateljice dolgo zapostavljali, med njimi celo znamenite angleške, francoske, nemške, ruske in ameriške književnice. Tudi kadar so želeli objaviti roman iz kake manjše književnosti, so se praviloma odločili za delo pisatelja. Preštejte, denimo, dela avtoric, ki so izšla v kultni zbirki Sto romanov. Mi smo prišli do osem (8) – potemtakem je v zbirki 92 romanov, ki so jih napisali pisatelji, pri čemer so bili nekateri izbrani tudi dvakrat, na primer Huxley, Dostojevski, Flaubert, Balzac, Tolstoj. Snovalci poznejših zbirk se niso dosti bolje odrezali: v Delovi zbirki Vrhunci stoletja (2004) je izšlo 50 romanov, vendar je avtoric samo šest. Zbirka Moderni klasiki (od 2002) je za avtorice nekoliko bolj odprta šele zadnjih nekaj let. Tudi v naši zbirki Euroman (2008) je (pre)malo avtoric, samo šest.

Tako so v Svili izšle kar tri knjige avtoric, katerih prvi prevod smo objavili pri Modrijanu: »vstopnico« za zbirko smo priskrbeli Annie Proulx, Claire Keegan in Patti Smith, pa tudi trem pisateljem, Vladimirju Pištalu, Ladislavu Klími in Romanu Rozini.

V zbirki Euroman (2008) smo objavili dela šestih pisateljic, kar je malo, a še vedno je to precej večji delež kot v številnih drugih literarnih zbirkah pri nas.

Zbirko smo poimenovali Svila, in da bi bili prepričljivejši, smo prvemu svežnju dodali Bariccovo Svilo, ki je prvič izšla že leta 1997. Toda večji del naklade, ki je bila sprva optimistično visoka (600), smo podarili.

Čeprav je irska pisateljica Claire Keegan pred Rejenko objavila samo dve zbirki kratkih zgodb (zgodbe Čez modra polja so izšle v Euromanu), nismo imeli pri vključitvi te novele v Svilo nobenih pomislekov. Po njej je bil lani posnet film, ki je postal prvi film v irščini, ki je nominiran za mednarodnega oskarja.

Kolo sreče (2018) je četrto literarno delo Romana Rozine, ki smo ga izdali pri Modrijanu, in eno zadnjih v zbirki Svila. Leta 2019 je Rozina pri nas objavil še zbirko Po cipresah diši, dve leti zatem pa je pri Mladinski knjigi izšel njegov najobsežnejši roman Sto let slepote. Zanj je prejel kresnika.
Ob tem smo nekoliko naivno pričakovali, da bodo knjigarne, zlasti tiste v lasti Rozinovega novega založnika, svojim kupcem voljne ponuditi tudi Rozinove starejše knjige pač v znamenje spoštovanja do svojega nagrajenca. To se ni zgodilo: naročen ni bil niti en sam samcat izvod.
Kolo sreče smo 23. aprila lani, na svetovni dan knjige, podarili vsakomur, ki se je ustavil pri naši stojnici na Sejmu na zraku v parku Zvezda in kupil knjigo. In kdo bi vedel – morda pa smo s tem prinesli srečo Romanu Rozini: istega dne je namreč izvedel, da je v deseterici za kresnika.
Kolo sreče je tudi ena od knjig, ki jo je Mestna knjižnica Ljubljana izbrala za bralni izziv »Mesto bere«. Kljub temu jo boste v ljubljanskih knjigarnah zaman iskali.

 

Prvi prevod dela francoskega pisatelja Jeana Echenoza smo objavili pri Modrijanu – to je roman Grem (Goncourtova nagrada 1999), ki je izšel v zbirki Euroman.
Echenoz je izjemen pisatelj in tega ne bi mogel prepričljiveje dokazati kot z romanom
14. To je najbrž najkrajši roman o prvi svetovni vojni, kar jih je bilo napisanih, vendar je lahko njegov učinek na bralca fascinanten. Kdor zna, pač zna.

Nizozemska pisateljica Hella S. Haasse, ki velja za »veliko damo« nizozemske književnosti, se je rodila 2. februarja 1918 v Batavii (danes Džakarta). Umrla je leta 2011 v starosti 93 let. Eno njenih najpomembnejših del je novela Črno jezero; napisala jo je posebej za knjižni praznik Boekenweek (Teden knjige) leta 1948.
Tudi ta knjižica je
– kot večina drugih v zbirki – dobila zelo lepo oceno. »
Črno jezero,« je za oddajo S knjižnega trga zapisala Jasna Lasja, »je knjiga o prijateljstvu, ki se je na neki točki prelomilo v svoje nasprotje, o nikoli poravnani krivdi, o razkroju družine in njenih posledicah, o osamljenosti, o tujstvu tako na tuji kot na domači zemlji. Predvsem pa je knjiga o nizozemski kolonialni preteklosti in o ranah, ki jih je zarezala v domorodno prebivalstvo. Kot taka je opomin kolonialni zgodovini nasploh, da vsakršen vdor na tujo zemljo in podrejanje domorodnega prebivalstva pomeni tragedijo za obe strani. In ne nazadnje, Črno jezero je tudi avtoričino slovo od rojstne dežele, zaradi česar neimenovanega prvoosebnega pripovedovalca ni mogoče razumeti brez misli na njen alter ego.«

Čeprav se izidi v taki zbirki ne zgodijo po naključju, pa katera knjiga prileti uredniku dobesedno v naročje –  tako kot roman 14 Jeana Echenoza (naše neskromno mnenje: najboljši moderen roman o prvi svetovni vojni), ki je izšel isto leto kot izvirnik (leta 2014, ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne), Slavje nepomembnosti Milana Kundere, ki je izšlo v izvirniku samo leto pred našim prevodom, in Nesporazum v Moskvi Simone de Beauvoir. Ta novela naj bi bila objavljena že leta 1967 v zbirki La femme rompue (»Zlomljena ženska«), vendar je bila nazadnje izločena in je prvič izšla šele leta 1992, šest let po pisateljičini smrti, v reviji Roman 20-50. V knjižni obliki je bila prvič izdana leta 2013, v naslednjem letu pa smo objavili slovenski prevod.

Literarne nagrade na izbor niso imele pomembnega vpliva: tako kratka besedila nagrade pa tudi nominacije za »velike romane« po navadi zgrešijo. A so tudi izjeme: Claire Keegan je za Rejenko prejela nagrado Davyja Byrnesa, Črna voda Joyce Carol Oates je bila Pulitzerjeva finalistka, roman Črno jezero (Oeroeg) nizozemske pisateljice Helle S. Haasse pa je bil prvi, ki je bil izbran za »Boekenweekgeschenk«, za knjižno darilo na enem najstarejših književnih dogodkov na svetu; Haasse je tudi edina, katere knjiga je bila za Boekenweek izbrana kar trikrat.

Je pa zato v zbirki več avtorjev in avtoric, ki so velike literarne nagrade prejeli za druga, pač obsežnejša in pomembnejša dela. Štirje so Goncourtovi nagrajenci: Duras, de Beauvoir, Echenoz in Houellebecq. Banville je dobil Bookerjevo nagrado, Winton pa kar štirikrat nagrado Miles Franklin. Proulx in Roth sta Pulitzerjeva nagrajenca, Böll in Undset pa Nobelova. Vladimir Pištalo ima Ninovo nagrado, Javier Marías je poleg številnih drugih prejel nagrado IMPAC (zdaj dublinska mednarodna nagrada), mnogokrat nagrajeni Javier Cercas pa je dve leti po izidu Motiva v naši zbirki dobil nagrado vseh nagrad – planeto. Irène Némirovsky so desetletja po smrti v Auschwitzu za roman Francoska suita podelili Renaudotovo nagrado. Starejši avtorji in avtorice, na primer Ljudmila Ulicka, Joyce Carol Oates, Milan Kundera, Christa Wolf, so prejemniki nagrad za življenjsko delo. Trije od štirih slovenskih predstavnikov imajo kresnika: Rozina ga je dobil lani, Skubic ima tri (za Igre brez meja je bil nominiran za kritiško sito), Jančar pa jih je doslej zbral štiri. Mirana Likar je bila zanj že nominirana in srčno ji privoščimo, da bi ga kdaj dobila (zakaj se je njen Babuškin kovček odpeljal mimo žirije, ne bomo nikoli izvedeli). Zelo skrbno smo izbirali tudi prevajalce.

Pisatelj Vladimir Pištalo je leta 1993 emigriral v ZDA, kjer je doktoriral in nato predaval svetovno in ameriško zgodovino na Beckerjevem kolidžu v Worcestru (Massachusetts), vendar vseskozi piše v svojem jeziku, srbščini. Prvič je pri nas gostoval leta 2013, kmalu po izidu romana Tesla, portret med maskami, in do zadnjega kotička napolnil našo knjigarno. Vrnil se je že poleti 2014, po izidu Aleksandride, in ponovno gostoval v naši knjigarni, obiskal pa je tudi Koper (na sliki z Bredo Biščak). Leta 2017 je bil gost literarnega festivala Vilenica – skupaj z Rumeno Bužarovsko je nastopil v Cankarjevem domu (Modrijanova knjigarna je bila že zaprta).
Tesla je Pištalova »velika knjiga«, objavil jo je leta 2008 in zanjo dobil Ninovo nagrado. Zasluženo je bila tudi pri nas deležna velike pozornosti in prva izdaja je bila – za naše razmere – presenetljivo hitro razprodana. Aleksandrido je Pištalo objavil leta 1999 – ta drobni literarni zaklad je kot pesem, o tem se strinjajo vsi, ki so jo prebrali. »Nikoli se mi ni zdela pomembna – in naj vam priznam, niti nikoli jasna – razlika med prozo in poezijo,« je povedal sam v intervjuju za Delo. »Poezija je po mojem tisto, kar naredi jezik moj. Če bi jo odvzeli mojemu jeziku, bi to postal jezik kakšnega grafičnega zavoda ali davčne uprave. Bil bi vse, samo moj ne.«
Pištalo se je nekaj let pozneje vrnil v Beograd – Beckerjev kolidž so zaprli – in leta 2021 postal direktor Narodne knjižnice Srbije.

To je prvenec slavnega španskega pisatelja Javierja Cercasa, ki smo ga prvič spoznali šele leta 2013, ko je izšel slovenski prevod mednarodne uspešnice Vojaki Salamine (Založba /*cf.). Ta prevod je bil tudi Cercasova vstopnica za Svilo.
Cercas je leta 2015 gostoval v Sloveniji, objavljenih je bilo več intervjujev, vendar se kljub temu zdi, da je ostal pri nas precej spregledan avtor. Na Hrvaškem, denimo, je gostoval najmanj trikrat, založba Fraktura pa je izdala skoraj vse njegove romane.

Kot zanimivost dodajmo, da je Motiv na dveh mestih omenjen v Vojakih Salamine. Na strani 120 ga pohvali sam Roberto Bolaño kot zelo dobro zgodbo »o prascu, ki nekega reveža napelje na zločin, zato da bi lahko končal svoj roman«.

Slab značaj je mala umetnina velikega španskega pisatelja Javierja Maríasa (1951–2022), ki je prvič izšla v samostojni knjižici leta 1998, leta 2012 pa še v istoimenski zbirki. Je nekakšna tragikomedija o Kralju, Elvisu Presleyju, in brez Svile najbrž nikoli ne bi izšla v slovenskem prevodu.
V slovenščini sicer lahko beremo veliko Maríasovih del, zagotovo tudi najpomembnejša, kot sta na primer Tako belo srce in Jutri v bitki misli name. Nekaj mesecev pred njegovo smrtjo septembra lani so izšla tudi Napisana življenja, ki jih je tako kot Tako belo srce objavil leta 1992. To je njegovo edino neleposlovno delo pri nas.
Literarnim sladokuscem bi moralo biti pravzaprav nerodno, če še niso prebrali ničesar Maríasovega, in
Slab značaj si lahko vzamejo za »testno branje«. Nedvomno bodo po njem raziskovali naprej.

 

Eno izmed številnih nagrad je filmu An Cailín Ciúin prinesla tudi mlada irska igralka Catherine Clinch.

Irski film An Cailín Ciúin (The Quiet Girl), prvenec režiserja in scenarista Colma Bairéada, je bil premierno prikazan lani februarja na festivalu v Berlinu, kjer je dobil svoji prvi dve nagradi. Sledilo je še več kot 20 festivalskih predstavitev po vsem svetu, krona vsega pa je nominacija za oskarja. 😃 Film je posnet v irščini.

V zbirki so tudi literarne predloge filmov. Filmske umetnike so pritegnili Ples, Črno jezero, Pinjar, Svila in Gora Brokeback; Cuencov film El autor je bil posnet isto leto, v katerem smo objavili Cercasov Motiv, irski film An Cailín Ciúin (»Tiho dekle«, 2022), ki je nastal po zgodbi Rejenka Claire Keegan, pa je doslej pobral več kot 50 nominacij za filmske nagrade, dobil 25 nagrad in je eden izmed petih nominirancev za mednarodnega oskarja 2023. Nekatera dela so bila dramatizirana za oder ali radijsko igro, na primer Črna voda in Gora Brokeback.

Z nekaj knjižicami smo »lovili« okrogle obletnice: To je vse, recimo, smo objavili pred 100. obletnico rojstva Marguerite Duras, pred enakim jubilejem Helle S. Haasse in Amrite Pritam pa smo izdali njuna Črno jezero in Pinjar.

Moč romana je predvsem v njegovi psihološki analizi ženske, ki se je znašla na razpotju med tradicionalnim in osvobojenim položajem. Marta je konec koncev zaposlena kot učiteljica, kar je za tisti čas nenavadno, in si upa preseči moralne standarde tedanje družbe, čeprav jo potem ustavijo lastni moralni standardi. V tem smislu je roman odgovor na emancipacijske težnje, ki so se pojavile na začetku 20. stoletja.

Valentina Plahuta Simčič

Vsaka, še tako mimobežna in kakor da naključno navržena podoba vnaša v zgodbo novo plast, s katero so premazani medčloveški odnosi v Rejenki. Otroška naivna, a iskrena distanca ni brez ljubeče ironije, predvsem ko govori o očetu, ki v svoji vlogi vse prej kot blesti. Najdragocenejši pa so pripovedovalkini zamolki.

Ana Geršak

Psihologizacija likov z njihovimi notranjimi dilemami vred ter nepredvidljivi zgodbeni zasuki se skozi prepoznavno zgoščen, a tekoč, obvladan in zadržan avtorski slog izteče v inteligentno zafrkljivo pripoved s številnimi drobnimi tematskimi odvodi, ki so čvrsto sprijeti z osrednjo idejno linijo. V njej ob osebnih tragikomičnih zgodbah oziroma nraveh ne manjka globljih, univerzalnih (eksistencialnih) uvidov ali vsaj namigov nanje.

Jasna Lasja

 

Ulicki zadostuje nekaj besed, da zajame bistvo značaja likov, ne da bi jih ponižala v šablone. Sonjica se sprva zdi le manjvredna, pootročena pomanjševalnica polnokrvnejše verzije svojega imena, tako preprosta, da bi jo bilo mogoče prebrati kot odprto knjigo.
Za fasado se pravzaprav ne skriva nič, s Sonjico dobi bralec to, kar vidi; a pisateljičina spretnost je v tem, da se »vidno« spreminja glede na kontekst.

Ana Geršak

Z zbirko Svila smo si želeli predvsem naslednje:

1) bralce spomniti na književnike in književnice, katerih dela so izšla pred desetletji, ko so se romani še tiskali v visokih nakladah, ter jih spodbuditi, da po branju našega Bölla, na primer, vzamejo v roke (morda prvič) še Bölla iz svoje knjižnice, po Izletu mrtvih deklet Anne Seghers pa preberejo še Sedmi križ; da gredo po Analfabetki Agote Kristof poiskat njen Šolski zvezek; da v Cercasovem Motivu najdejo motiv za branje Vojakov Salamine; da jih Črna voda pripelje k Onim, Lanzarote k Osnovnim delcem, Ples k Francoski suiti, Dojka k Človeškemu madežu, Slab značaj vsaj k romanoma Tako belo srce in Jutri v bitki misli name, Sonjica k romanu Daniel Stein, prevajalec ...

2) da bi obudili spomin na nekatere avtorje in zlasti avtorice, katerih dela že dolgo niso bila več na voljo, in pokazali, da so lahko še vedno privlačno branje, še posebej v svežih, odličnih prevodih;

3) da bi skromen obseg strani, branju nadvse prijazna oblika in nizka cena spodbudili več bralcev k nakupu v knjigarni namesto k obisku knjižnice;

4) da bi bile knjige privlačne za omahujoče bralce in vse, ki se najraje na daleč izognejo debelim knjigam; če je Veliki Gatsby eden tistih romanov, ki vam zbuja slabo vest, ker ga nikoli niste odprli, lahko poskusite z Mladim bogatašem, pa bo mogoče gladko stekel tudi Gatsby;

5) da bi bile knjižice v Svili čim pogosteje izbrane za majhna, skromna knjižna darila namesto »nabiralcev prahu«, ki jih dostikrat podarjamo odraslim, da jih ne bi spravljali v zadrego z alkoholom (»ne pijem«) ali sladkarijami (»tega ne smem«); prah je sicer res povsod, knjig pa v marsikaterem domu ni;

6) da bi naša zbirka navdušila tudi lastnike najrazličnejših lokalov, od kavarn, bistrojev in hotelov do zdravstvenih in veterinarskih ordinacij ter kozmetičnih, frizerskih in drugih salonov, in bi želeli svojim strankam ponuditi bolj kakovostno izkušnjo ali pa nanje narediti vsaj vtis, da so tudi sami bralci in da imajo raje dobre knjige (čeprav to morda ni res, ampak dober vtis tudi šteje) kot tabloide.

V rubriki BRANJE je mogoče prebrati odlomke iz 14 knjižic zbirke Svila, Črno vodo pa smo julija 2022 razglasili za »roman meseca«.

Žal se nič od tega ni uresničilo. Čeprav je bil odziv literarnih recenzentov na knjižice v zbirki presenetljivo dober, knjigarnam imena avtorjev v Svili niso povedala veliko: knjižic bodisi niso naročale ali pa so nam izvode vrnile že kratek čas po izidu (kar tako ali tako doleti večino naših knjig 😦). Nizka cena knjige pač ni privlačna za knjigarne. Knjižice smo tako uspešno prodajali samo v svojih dveh knjigarnah ter na sejmih, kjer smo jih tudi znali predstaviti in priporočiti, in nekaj naslovov razprodali. Leta 2017 smo zbirko prenehali načrtovati in leto pozneje objavili še zadnje štiri naslove. Veliko dobrih idej pa je ostalo v predalu.

Na zalogi imamo še 24 naslovov, v skladišču je obtičalo vse od približno 80 do nekaj več kot 300 izvodov posameznega naslova. To je dovolj za najmanj sto let spletne prodaje. 🤔

 

Osem starejših knjižic v zbirki Svila je mogoče naročiti v kompletu za simboličnih 8 evrov.

© Modrijan. Spletna trgovina Shopamine. Nastavitve piškotkovMoji podatki

Na spletni strani Modrijan poleg obveznih piškotkov uporabljamo še analitične in oglaševalske piškotke ter piškotke družbenih omrežij.

V kolikor s tem soglašate, vas prosimo da kliknete na gumb "POTRJUJEM". Za natančen opis in nastavitev rabe posameznih piškotkov, kliknite na gumb NASTAVITVE PIŠKOTKOV.

×
Upravljanje s piškotki na spletnem mestu Modrijan
Obvezni piškotki

so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje. Za njihovo uporabo nismo dolžni pridobiti soglasja.

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

1. Splošno o piškotkih 1.1. Kaj so piškotki

Piškotki so male besedilne datoteke, ki jih večina sodobnih spletnih mest shrani v naprave uporabnikov, torej oseb, ki s svojimi napravami katerimi dostopajo določene spletne strani na internetu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom uporabnika, saj lahko v brskalniku, ki ga uporabnik uporablja, hranjenje piškotkov omeji ali onemogoči.

Tudi ob obisku spletne strani in njenih podstrani, ter ob izvajanju operacij na strani, se na vaš računalnik, telefon oziroma tablica, samodejno oziroma ob vašem izrecnem soglasju namestijo določeni piškotki, preko katerih se lahko beležijo različni podatki.

1.2. Kako delujejo in zakaj jih potrebujemo?

Vsakemu obiskovalcu oziroma nakupovalcu je ob začetku vsakokratne uporabe spletne trgovine dodeljen piškotek za identifikacijo in zagotavljanje sledljivosti (t.i. "cookie"). Strežniki, ki jih podjetju nudi podizvajalec, samodejno zbirajo podatke o tem kako obiskovalci, trgovci oziroma nakupovalci uporabljajo spletno trgovino ter te podatke shranjujejo v obliki dnevnika uporabe (t.i. »activity log«). Strežniki shranjujejo informacije o uporabi spletne trgovine, statistične podatke in IP številke. Podatke o uporabi spletne trgovine s strani nakupovalcev lahko podjetje uporablja za anonimne statistične obdelave, ki služijo izboljševanju uporabniške izkušnje in za trženje izdelkov in/ali storitev preko spletne trgovine.

Posredno in ob pridobitvi soglasja, lahko spletna trgovina na napravo obiskovalca oziroma nakupovalca shrani tudi piškotke zunanjih storitev (npr. Google Analytics) ki služijo zbiranju podatkov o obiskih spletnih mestih. Glede zunanjih storitev veljajo pravilniki in splošni pogoji o obdelovanju osebnih podatkov, ki so dostopni na spodnjih povezavah.

2. Dovoljenje za uporabo piškotkov

Če so vaše nastavitve v brskalniku s katerim obiskujete spletno mesto takšne, da sprejemajo piškotke, pomeni, da se z njihovo uporabo strinjate. V primeru, da ne želite uporabljati piškotkov na tem spletnih mest ali jih odstraniti, lahko postopek za to preberete spodaj. Toda odstranitev ali blokiranje piškotkov lahko rezultira v neoptimalnem delovanju tega spletnega mesta.

3. Obvezni in neobvezni piškotki ter vaše soglasje 3.1. Podjetje za uporabo obveznih piškotkov ni dolžno pridobiti vašega soglasja (obvezni piškotki):

Obvezni piškotki so piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani in brez njih prenos sporočil v komunikacijskem omrežju ne bi bil mogoč. Ti piškotki so prav tako potrebni, da vam v podjetju lahko ponudimo storitve, ki so na voljo na naši spletni strani. Omogočajo prijavo v uporabniški profil, izbiro jezika, strinjanje s pogoji in identifikacijo uporabnikove seje.

3.2. Piškotki, ki niso nujni z vidika normalnega delovanja spletne strani, in za katere smo dolžni pridobiti vaše soglasje (neobvezni piškotki):

Analitični piškotki

Ti piškotki nam pomagajo razumeti, kako naši obiskovalci uporabljajo našo spletno stran. S pomočjo njih izboljšujemo uporabniško izkušnjo in ugotavljamo zahteve in trende uporabnikov. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Oglaševalski piškotki

Vtičniki in orodja tretjih oseb, uporabljeni kot piškotki, omogočajo delovanje funkcionalnosti, pomagajo analizirati pogostost obiskovanja in način uporabe spletnih strani. Če se z uporabo teh posameznik ne strinja, se piškotki ne bodo namestili, lahko pa se zgodi, da zato nekatere zanimive funkcije posameznega spletnega mesta ne bodo na voljo. Te piškotke uporabljamo le, če ste s tem izrecno soglašali.

Piškotki družbenih omrežij

Omogočajo zagotavljanje vsebin za objavo v socialnih omrežjih in si zabeležijo vaše odločitve, da lahko zagotavljajo bolj osebno in izboljšano uporabniško izkušnjo. Te piškotke uporabljamo le, če ste ob uporabi spletnih strani prijavljeni v uporabniški račun Twitter, Facebook oziroma Google.

5. Kako upravljati s piškotki?

S piškotki lahko upravljate s klikom na povezavo "Nastavitve piškotkov" v nogi spletne strani.

Nastavitve za piškotke pa lahko nadzirate in spreminjate tudi v svojem spletnem brskalniku.

V primeru, da želite izbrisati piškotke iz vaše naprave, vam svetujemo, da se držite opisanih postopkov, s tem pa si boste najverjetneje omejili funkcionalnost ne samo našega spletnega mesta, ampak tudi večino ostalih spletnih mest, saj je uporaba piškotkov stalnica velike večine sodobnih spletnih mest.